Trajnostno gospodarjenje je ključno za zdrave gozdove v Evropi

Spremeni jezik
Article Objavljeno 11.04.2016 Zadnja sprememba 15.09.2016 10:50
Gozdovi v Evropi nam zagotavljajo osnovne storitve: čist zrak, čisto vodo, naravno shranjevanje ogljika, les, hrano in druge proizvode. So dom številnih vrst in habitatov. O izzivih, s katerimi se soočajo evropski gozdovi, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo za gozdove in okolje pri Evropski agenciji za okolje Annemarie Bastrup-Birk.

 Image © Juan Carlos Farias Pardo, Environment & Me /EEA

Zakaj so gozdovi tako pomembni za zdravje našega okolja?

Gozdovi zagotavljajo številne življenjsko pomembne ekosistemske storitve za okolje in podnebje. Vplivajo na podnebje in ohranjajo povodja, ki nam zagotavlja čisto vodo . Pomagajo čistiti zrak, ki ga dihamo. Rast zaloge gozdov pogosto pomaga zajeti velike količine ogljikovega dioksida iz ozračja. Gozdovi pomagajo tudi ohranjati in varovati biotsko raznovrstnost, saj v njih živijo številne vrste, ki so od njih odvisne. So tudi pomemben gospodarski vir, ne samo za proizvodnjo lesa, temveč tudi za druge vire, ki se uporabljajo za zdravila in druge izdelke. Gozdovi imajo tudi druge pomembne vloge za dobro počutje in rekreacijo ljudi.

V Evropi skupna površina, ki jo pokrivajo gozdovi, dejansko narašča, zlasti zaradi politike pogozdovanja in zaraščanja opuščenih kmetijskih površin z gozdom. V 33 državah članicah in šestih državah, ki sodelujejo z Evropsko agencijo za okolje, gozdovi pokrivajo več kot 40 % skupne površine zemljišča.

Kljub temu je zdravje gozdov svetovno vprašanje, skupna gozdna površina na svetu pa se zmanjšuje. In Evropejci dejansko vplivajo na svetovno krčenje gozdov. Uvažamo kmetijske izdelke in izdelke iz lesa, ki so glavni vzroki svetovnega krčenja gozdov, ki vplivajo zlasti na tropski in borealni gozd.

Skupna površina, ki jo pokrivajo gozdovi, ni edini kazalnik, ki bi ga bilo treba upoštevati.

S katerimi ključnimi izzivi se soočajo gozdovi v Evropi?

Gozdovi v Evropi se soočajo s številnimi izzivi, vključno z izgubo habitatov in večjim tveganjem, povezanim z invazivnimi vrstami, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami. Gozdovi so obremenjeni tudi zato, ker jih ljudje vse več uporabljamo za različne dejavnosti, gradimo prometna omrežja in širimo mestna območja. Drobljenje, pri katerem se veliki gozdovi razdelijo na številne manjše zaplate, ki so med kmetijskimi zemljišči ali mestnimi predeli, očitno vpliva na gozdove in vrste, ki so odvisne od gozda.

Ta vprašanja so analizirana v našem naslednjem poročilu o stanju in trendih na področju gozdnih ekosistemov Evrope, ki bo objavljeno konec tega meseca. Poročilo potrjuje, da moramo gozdove zaščititi ter zagotoviti trajnostno upravljanje gozdnih ekosistemov, ne samo pri proizvodnji lesa, temveč tudi pri uporabi gozdov za druge zelo pomembne ekosistemske storitve, ključne za naše dobro počutje.

Zakaj sta ohranjanje in varstvo naših gozdov tako pomembna?

Gozdovi so že od nekdaj naravni habitat za večji del Evrope ter zagotavljajo osnovne storitve za naše okolje in dobro počutje. So zelo bogati glede biotske raznovrstnosti in ključni za naše prizadevanje pri ohranjanju naravnih habitatov v Evropi.

V zadnjih letih se v različnih političnih razpravah povečuje ozaveščenost o njihovem pomenu, zlasti s pariškim podnebnim sporazumom COP 21, pri katerem so bili gozdovi sestavni del podnebnih pogovorov. Z vidika skladiščenja ogljika in zmanjševanja podnebnih sprememb so gozdovi morda edino naravno sredstvo, ki ga lahko upravljamo. Lahko jih gojimo in posekamo. Nad oceani, na primer, nimamo takega nadzora.

V kakšnem obsegu podnebne spremembe ogrožajo naše gozdove?

Vemo, da bodo vplivale nanje, ne vemo pa, kako in točno v kakšnem obsegu. Podnebne spremembe imajo lahko pozitivne in negativne učinke. Pri toplejšem podnebju obstaja verjetnost, da se rast dreves poveča, kar bi bil lahko z vidika proizvodnje lesa pozitiven rezultat. Vplivajo lahko tudi na gozdno mejo, ki se lahko pomakne navzgor ali proti severu. Hkrati so gozdovi lahko bolj ogroženi zaradi patogenov, bolezni, škodljivcev in invazivnejših vrst.

Na primer, zaradi toplejših in bolj sušnih pomladanskih in poletnih obdobij ima veliki smrekov lubadar (Ips typographus) krajše obdobje razvoja in se lahko v sezoni večkrat razmnoži, zato se njihovo število povečuje.

Gozdovi so lahko zaradi spremenjenih podnebnih razmer ranljivejši za izjemne vremenske pojave. Zaradi spremenjenih vzorcev padavin (bolj mokri ali bolj suhi) bi lahko sedanje drevesne vrste nadomestile druge, ki v novih podnebnih razmerah lažje preživijo in uspevajo.

Čeprav večino gozdnih požarov v Evropi povzročijo ljudje, lahko izjemne suše in suhe razmere povzročijo tveganje gozdnih požarov, zlasti v južni Evropi. Taki požari pa so lahko uničujoči za gozdne ekosisteme.

Kako se EU in agencija EEA spoprijemata s temi izzivi?

Gospodarjenje z gozdovi ostaja nacionalna odgovornost. Poteka pa tudi evropski postopek za določitev nekaterih meril in smernic, kako najbolje skrbeti za gozdove v Evropi. Evropska unija (EU) želi kljub temu, da nima gozdarske politike, podpreti in izvajati trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi ter zaščititi in ohraniti številne funkcije gozdov. V ta namen je sprejela novo gozdarsko strategijo, ki je bila objavljena septembra 2013. Cilj strategije je spodbuditi boljše usklajevanje med vsemi zadevnimi deležniki.

Agencija pripravlja ocene za prispevek k zbirki znanja o evropskih gozdovih in ozaveščanje o izzivih, s katerimi se soočajo gozdovi, ob hkratni opredelitvi prihodnjih obetov. Pri tem tesno sodeluje s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije in Eurostatom. Sodeluje tudi pri evropskem programu za opazovanje zemlje Copernicus, s katerim se v okviru storitve za spremljanje kopnega kartirajo gozdovi in vrste gozdov. Sodeluje tudi z agencijami ZN in drugimi mednarodnimi organizacijami pri usklajevanju izmenjave podatkov. Prek svojega bogatega strokovnega znanja z okoljskega področja in partnerjev lahko gozdove poveže z drugimi okoljskimi vprašanji, kot so podnebje, kmetijstvo, promet in biološka raznovrstnost, ter tako oblikuje boljše in celovitejše razumevanje obremenitve gozdnih ekosistemov.

Annemarie Bastrup-Birk

Intervju, objavljen v glasilu EEA, št. izdaje 1/2016, marec 2016.

Geographic coverage

Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Liechtenstein, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Turkey, United Kingdom
shranjeno pod:
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100