naslednji
prejšnji
zadetki

EEA Signali 2013 - Kakšen zrak dihamo

Spremeni jezik
Publikacija Ustvarjeno 26.03.2013 Objavljeno 22.05.2013
Opomba: nove različice so na voljo!
Cover Image
Kakovost zraka v Evropi: Signali 2013 se osredotočajo na zrak v Evropi. Letošnja izdaja skuša predstaviti trenutno stanje kakovosti zraka v Evropi in odgovoriti na vprašanja, od kje onesnaževala prihajajo, kako nastajajo in kakšne učinke imajo na naše zdravje in okolje. Podajajo tudi pregled našega znanja o zraku in o tem, kako se s problematiko onesnaževanja zraka spopadamo prek številnih politik in ukrepov.
Downloading: PDF document icon Signals 2013 - Kakšen zrak dihamo.pdf — PDF document, 12.87 MB (13499942 bytes)
Spremeni jezik
Publikacija Ustvarjeno 26.03.2013 Objavljeno 22.05.2013
Kakovost zraka v Evropi: Signali 2013 se osredotočajo na zrak v Evropi. Letošnja izdaja skuša predstaviti trenutno stanje kakovosti zraka v Evropi in odgovoriti na vprašanja, od kje onesnaževala prihajajo, kako nastajajo in kakšne učinke imajo na naše zdravje in okolje. Podajajo tudi pregled našega znanja o zraku in o tem, kako se s problematiko onesnaževanja zraka spopadamo prek številnih politik in ukrepov.

Download

See additional files

Additional Files

Poglej starejše različice.

Povezana vsebina

Novice in članki

Globalno in lokalno: varna in cenovno dostopna energija Energija je dobrina, s katero se trguje na svetovnih trgih. Pomanjkanje dostopa do cenovno dostopnih virov energije, motnje v distribuciji energije, velika odvisnost od uvoza in divja nihanja cen – vsi ti dejavniki se štejejo za potencialne pomanjkljivosti, ki vplivajo na gospodarstvo ter posledično na gospodarsko in družbeno blaginjo prizadetih skupnosti. Ali lahko okrepitev zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov po vsej Evropi in svetu spremeni pravila svetovne energetske politike? Kako k temu prispeva energetska unija EU?
Vožnja v električno prihodnost? Na evropskih cestah se dogajajo tihe spremembe. V Evropi naj bi se povečala uporaba električnih vozil. Ta premik bi lahko pomagal tlakovati pot k bolj zelenemu sistemu cestnega prometa, vendar bi lahko pomenil tudi izzive v smislu zadovoljevanja potreb po energiji in vlaganj v ustrezno infrastrukturo.
Intervju – Energetska učinkovitost prinaša koristi za vse Potencialne koristi izboljšanja energetske učinkovitosti so precejšnje, in sicer ne le v smislu prihranka energije in boja proti podnebnim spremembam, temveč tudi v smislu prispevanja k celi vrsti drugih vzporednih koristi, vključno z izboljšanjem zdravja ljudi in ustvarjanjem delovnih mest. Tima Farrella, višjega svetovalca pri Københavnskem centru za energetsko učinkovitost, smo povprašali, kako lahko najučinkoviteje spodbudimo energetsko učinkovitost. Poudaril je, da so med ključnimi dejavniki uspeha usmerjeni ukrepi politike ter zadostni viri za podpiranje izvajanja in skladnosti.
Uresničevanje prehoda na čisto energijo iz obnovljivih virov Vlaganje v čisto energijo mora biti tesno povezano z energetsko učinkovitostjo in zmanjšano porabo energije. Inovativne rešitve lahko korenito spremenijo načine naše proizvodnje, shranjevanja, prenosa in uporabe energije. Prehod s fosilnih goriv na čisto energijo iz obnovljivih virov bi lahko kratkoročno vplival na skupnosti, ki so odvisne od fosilnih goriv. Čista energija lahko z usmerjanjem politik in naložb v nova strokovna znanja zagotovi nove gospodarske priložnosti.
Intervju – Pridelovanje hrane ali goriva na naši zemlji? Še pred desetletjem se je proizvodnja biogoriv iz rastlin štela za ekološko alternativo fosilnim gorivom. Pred kratkim pa je začelo prevladovati mnenje, da tekmuje s pridelavo hrane in da ni vedno učinkovita rešitev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka. Z Irini Maltsoglou, uradnico za naravne vire pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), smo se pogovarjali o proizvodnji biogoriv in kmetijstvu ter o tem, če in kako je to mogoče početi trajnostno.
Energija in podnebne spremembe Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam sta ključna izziva 21. stoletja. V središču teh izzivov je vprašanje energije – natančneje, naše splošne porabe energije in odvisnosti od fosilnih goriv. Da bi uspešno omejili globalno segrevanje, je nujno, da se energija po vsem svetu uporablja učinkovito ter da se za transport, ogrevanje in hlajenje uporablja energija, pridobljena iz čistih virov. Politike Evropske unije imajo pomembno vlogo pri spodbujanju tega energetskega prehoda.
Energija v Evropi – trenutno stanje Evropske države predvsem zaradi večje energetske učinkovitosti porabijo manj energije kot pred desetimi leti. Evropa je poleg tega manj odvisna od fosilnih goriv zaradi manjše porabe energije in hitrejšega uvajanja energije iz obnovljivih virov, kot je bilo pričakovano. V obdobju 2005–2015 se je delež obnovljivih virov energije v porabi energije v EU skoraj podvojil, in sicer z 9 % na skoraj 17 %. Nekateri gospodarski sektorji in države prednjačijo na poti k čisti energiji. Čeprav tržni delež fosilnih goriv upada, so ta v Evropi še vedno glavni energetski vir.
Uvodnik – Oblikovanje prihodnosti energije v Evropi: čista, pametna in iz obnovljivih virov Naša kakovost življenja je med drugim odvisna od zanesljive oskrbe z energijo po dostopni ceni. Energijo uporabljamo za ogrevanje in hlajenje domov, kuhanje in shranjevanje hrane, potovanja ter gradnjo šol, bolnišnic in cest. Pri številnih opravilih, ki prispevajo k našemu bogastvu in blaginji, uporabljamo stroje, stroji pa za svoje delovanje potrebujejo energijo. Večino energije, ki jo porabimo, še vedno pridobimo z zgorevanjem fosilnih goriv. Poleg tega precejšen del te energije potratimo že pred njeno uporabo in med njo.
Promet in javno zdravje Onesnaževanje zraka in hrup iz prometa povzročata najrazličnejše zdravstvene težave, ki jih lahko v največji meri pripišemo cestnemu prometu in vozilom na dizelski pogon. EU in države članice z nekaj uspeha izvajajo vrsto ukrepov za zmanjšanje vpliva prometa na zdravje. Inovativne rešitve in lokalno ukrepanje lahko stanje še dodatno izboljšajo.
Od proizvodnje do odpadkov: prehranski sistem Vse več naravnih virov uporabljamo zaradi rasti prebivalstva, sprememb življenjskega sloga in naraščajoče osebne porabe. Za spopad z netrajnostno potrošnjo se moramo lotiti celotnega sistema virov, vključno s proizvodnimi metodami, vzorci povpraševanja in dobavnimi verigami. V nadaljevanju podrobneje obravnavamo hrano.
Gospodarstvo: gospodarno z viri, zeleno in krožno Naša blaginja je odvisna od uporabe naravnih virov. Z njimi se oskrbujemo in jih preoblikujemo v živila, zgradbe, pohištvo, elektronske naprave, oblačila itd. Vendar naše izkoriščanje virov prehiteva sposobnost okolja, da jih obnavlja in nam jih zagotavlja. Kako lahko zagotovimo dolgoročno blaginjo družbe? Pri tem zagotovo lahko pomaga prehod na okolju prijazno gospodarstvo.
Osnove ekonomike in okolja Pariz v Franciji je bil marca 2014 prizadet zaradi težav, povezanih s trdnimi delci. Več dni je bila močno omejena uporaba avtomobilov. Na drugi strani planeta pa je kitajska družba dala na trg nov produkt: zavarovanje v primeru smoga za domače potnike, katerih potovanje je bilo pokvarjeno zaradi slabe kakovosti zraka. Koliko je torej vreden čist zrak? Ali nam lahko ekonomika pomaga zmanjšati onesnaževanje? Poglejmo si osnovne ekonomske pojme pobliže.
Every breath we take – Signals 2013 focuses on air quality in Europe Poor air quality can have serious impacts on our health and the environment. How is Europe’s air quality? What are the main sources of air pollutants? How do they affect our health and the environment? What does Europe do to improve air quality? The new edition of the European Environment Agency’s (EEA) Signals takes a closer look.

Related briefings

Related infographics

Preprečevanje izgube energije Energijska učinkovitost je bistvena za dolgoročno trajnost. Velik delež energije se izgubi, preden pride do naših domov. Izgubo energije lahko pomagajo preprečiti tehnološke izboljšave, bolje izolirane zgradbe, pametna omrežja, oznake in standardi energijske učinkovitosti, kot tudi izklapljanje naprav, ko jih ne uporabljamo.
Razpon življenjskega cikla emisij CO2 za različna vozila in vrste goriva Vozila na električni pogon so navadno bolj energijsko učinkovita kot vozila na fosilna goriva. Glede na način proizvodnje elektrike lahko večja uporaba vozil z električnim motorjem, ki ga napaja baterija, vpliva na zmanjšanje emisije CO2 in onesnaževanje zraka z dušikovimi oksidi ter trdimi delci, ki so glavni povzročitelji težav s kakovostjo zraka v številnih evropskih mestih.
Čas polnjenja za 100-kilometrsko vožnjo Obstajajo različni načini polnjenja baterije električnega vozila z vtičnico. Na splošno so na voljo štirje „načini“ tehnologije polnjenja. Vsak od njih lahko vključuje različne kombinacije ravni moči polnilne postaje (izražene v kW) in vrsto uporabljenega električnega toka (izmenični ali enosmerni) ter vrsto vtičnice. Raven moči polnilnega vira je odvisna od napetosti in najvišjega toka oskrbe z električno energijo.
Biogoriva v Evropi Biogoriva so tekoča ali plinasta goriva, pridobljena iz biomase, ki jo sestavljajo rastlinske snovi ali snovi na rastlinski osnovi. Uporablja se kot alternativa fosilnim gorivom zlasti v prometnem sektorju. Prva generacija biogoriv je bila izdelana iz prehrambnih poljščin, kot so koruza, sladkorni trs in soja. Druga generacija biogoriv je bila izdelana iz surovin, ki navadno niso pridobljene iz prehrambnih poljščin in niso primerne za prehrano ljudi. Te vključujejo rabljeno olje za kuhanje in odpadke iz kmetijstva in gozdarstva.
Energija in blažitev podnebnih sprememb Globalno gledano pomeni poraba energije daleč največji vir emisij toplogrednih plinov, ki so posledica človekove dejavnosti. Približno dve tretjini globalnih emisij toplogrednih plinov sta povezani s kurjenjem fosilnih goriv za pridobivanje energije, potrebne za ogrevanje, elektriko, promet in industrijo. V Pariškem sporazumu je določen dolgoročni cilj omejitve zvišanja povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, s ciljem, da to zvišanje ne bi preseglo 1,5 °C. Znanstvene študije kažejo, da če hočemo uspešno omejiti zvišanje povprečne temperature za 2 °C, bi morale globalne emisije doseči najvišje vrednosti do leta 2020 in nato začeti padati. Globalne emisije leta 2050 bi morale biti od 40 do 70 % manjše kot leta 2010 in priti skoraj na nič (ali celo manj) do leta 2100.
Stanje na področju energije v Evropi
Načrt za čisto, obnovljivo energijo

Glej tudi

Signali - Pametni, okolju prijazni mobilnosti naproti Evropska agencija za okolje (EEA) enkrat letno izda publikacijo Signali, v kateri predstavi vprašanja, zanimiva za okoljsko razpravo in širšo javnost. Signali 2016 so posvečeni prometu in mobilnosti. Promet povezuje ljudi, kulture, mesta, dežele in celine. Je eden glavnih stebrov sodobne družbe in gospodarstva. Hkrati je vir četrtine izpustov toplogrednih plinov v EU in povzroča onesnaževanje zraka, čezmeren hrup in drobitev habitatov. Signali 2016 se ukvarjajo z vprašanjem, kako bi lahko evropski prometni sektor, ki je odvisen od fosilnih goriv, preobrazili v okolju prijazen in pameten sistem mobilnosti.
Signali EEA 2018
SIGNALI EEA 2017 Oblikovanje prihodnosti energije v Evropi: čista, pametna in iz obnovljivih virov
Celotno poročilo
Članki
Grafika informacije
Signali 2017
Air pollution sources Air pollutants are emitted from a range of both man-made and natural sources including:
Quiz
Quiz - test your knowledge
Survey
Signals 2017 - online survey
Signali 2014
Draft
Hans Bruyninckx EEA Executive Director
Draft
Irini Maltsoglou
Draft
Tim Farrell

Permalinks

Geographic coverage

For references, please go to https://www.eea.europa.eu/sl/publications/eea-signali-2013-kaksen-zrak-dihamo or scan the QR code.

PDF generated on 04.07.2020 04:23

EEA Page URL QR

Značke

shranjeno pod:
Akcije dokumenta
The EEA is an agency of the European Union

Engineered by: EEA Web Team

Software updated on 29 June 2020 21:53 from version 20.6.23

Software version: EEA Plone KGS 20.6.27

Koda za razvijalce

Systems Status

Pravno obvestilo

Creative commons license

CMS prijava