Okolje v Evropi v letu 2015: prihodnja blaginja je odvisna od drznejših ukrepov na področju politike, znanja, naložb in inovacij

Spremeni jezik
Press Release Objavljeno 23.02.2015 Zadnja sprememba 15.07.2016 11:22
Evropske okoljske in podnebne politike so prinesle precejšnje koristi, saj so izboljšale okolje in kakovost življenja, ob tem pa spodbudile inovacije, ustvarjanje delovnih mest in rast. Kljub tem dosežkom se Evropa še vedno srečuje z najrazličnejšimi trdovratnimi in čedalje večjimi okoljskimi izzivi. Njihova obravnava bo zahtevala bistvene spremembe sistemov proizvodnje in potrošnje, ki so temeljni vzrok okoljskih težav.

 Image © EEA, Keith Arkins, Alexander Goranov

Naša analiza kaže, da so se evropske politike v zadnjih letih uspešno spopadale s številnimi okoljskimi izzivi. Vendar je iz nje prav tako razvidno, da še naprej škodimo naravnim sistemom, da lahko vzrdžujemo našo blaginjo.

Hans Bruyninckx, Izvršni direktor agencije EEA

To so le nekatera ključna sporočila iz poročila z naslovom „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015“ (SOER 2015), ki ga pripravlja Evropska agencija za okolje vsakih pet let in je bil objavljen danes. SOER 2015 je celostna ocena evropskega okolja. Vključuje tudi ocene in podatke na svetovni, regionalni in državni ravni ter tudi primerjave med državami.

Politike EU so prinesle precejšnje koristi

Danes imajo Evropejci čistejši zrak in vodo, na odlagališča se pošilja manj odpadkov in reciklira več virov. Vendar je Evropa še vedno daleč od izpolnitve cilja „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ do leta 2050, določenega v sedmem okoljskem akcijskem programu. Čeprav naravne vire uporabljamo učinkoviteje kot prej, v Evropi in po svetu še vedno škodimo naravnim virom, od katerih smo odvisni. Med glavnimi grožnjami sta še vedno izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe.

Izvršni direktor agencije EEA Hans Bruyninckx je dejal: „Naša analiza kaže, da so se evropske politike v zadnjih letih uspešno spopadale s številnimi okoljskimi izzivi. Vendar je iz nje prav tako razvidno, da še naprej škodimo naravnim sistemom, da lahko vzrdžujemo našo blaginjo. Čeprav je življenje ob upoštevanju omejitev našega planeta velikanski izziv, pa uspešno spoprijemanje z njim prinaša zelo velike koristi. Polno izkoriščanje evropskih zmožnosti za inovacije bi nam lahko omogočilo resnično trajnostno življenje in nas uvrstilo med vodilne akterje na področju znanosti in tehnologije, s čimer bi ustvarili nove gospodarske dejavnosti in bolj zdravo družbo.“

Poročilu SOER 2015 poudarja potrebo po velikopoteznejših politikah za uresničitev vizije Evrope za leto 2050. Poročilo tudi opozarja na potrebo po novih pristopih za odziv na sistemsko naravo številnih okoljskih težav. Tako lahko na primer zunanji pritiski, vključno z globalnimi megatrendi, izničijo politike in prizadevanja lokalnega ravnanja z okoljem. Prav tako so številni okoljski izzivi tesno povezani s sistemi proizvodnje in potrošnje, ki podpirajo številna delovna mesta in možnosti za preživljanje, spremembe teh sistemov pa ustvarjajo različne stroške in koristi. Poleg tega izboljšanja učinkovitosti pogosto izniči povečana potrošnja.

V poročilu je bilo ugotovljeno, da bo bistveno celovito izvajanje veljavnih politik, kljub temu pa za izpolnitev vizije Evrope za leto 2050 ne bodo zadoščale ne okoljske politike, ki se že zdaj izvajajo, ne izboljšanja učinkovitosti, dosežena z gospodarskimi spodbudami ali energetsko učinkovitimi tehnologijami.

Potreba po preoblikovanju ključnih sistemov

Za reševanje večplastnih izzivov, s katerimi se srečuje Evropa, bodo potrebne velikopoteznejše politike, boljše znanje in pametnejše naložbe, katerih cilj bo bistveno preoblikovati ključne sisteme, kot so prehranski, energetski, stanovanjski, prometni, finančni, zdravstveni in izobraževalni sistem. Nujno bo tudi sprejetje novih strategij in pristopov za omilitev pritiskov in preprečevanje morebitne škode, obnovo ekosistemov, odpravo socialno-ekonomskih neenakosti in prilaganje globalnim trendom, kot so podnebne spremembe in izčrpavanje virov.

Dr. Bruyninckx je nadaljeval: „Na voljo imamo 35 let za zagotovitev, da bomo do leta 2050 živeli na trajnostnem planetu. Čeprav se morda zdi, da je to še zelo daleč, je treba ukrepati zdaj, če želimo doseči cilj. Poskrbeti moramo, da bodo naši ukrepi in naložbe še velikopoteznejši in skladnejši. Številne odločitve, ki jih sprejemamo danes, bodo vplivale na naša življenja leta 2050.“

SOER 2015 Okolje v Evropi: izbrana dejstva in trendi

Naravni kapital

  • S politikami EU se je zmanjšala onesnaženost in bistveno izboljšala kakovost zraka in vode v Evropi. Vendar nadaljnje škodovanje ekosistemom ogroža gospodarsko proizvodnjo in blaginjo v Evropi.
  • Biotska raznovrstnost se še naprej zmanjšuje. Za 60 % zaščitenih vrst in za 77 % habitatnih tipov velja, da so v neugodnem stanju ohranjenosti. Evropa ni na pravi poti do izpolnitve cilja zaustavitve izgubljanja biotske raznovrstnosti do leta 2020.
  • Čeprav se kakovost sladkih voda v zadnjih letih izboljšuje, pa približno polovica sladkovodnih teles v Evropi do leta 2015 verjetno ne bo dosegla dobrega ekološkega stanja.
  • Morska in obalna biotska raznovrstnost je področje, ki vzbuja posebno zaskrbljenost. Pritiski vključujejo škodo na morskemu dnu, onesnaževanje, invazivne tujerodne vrste in zakisljevanje. Čezmeren ribolov v Atlantskem oceanu in Baltskem morju se je zmanjšal, razmere v Sredozemskem morju pa so slabše, saj je bilo leta 2014 prelovljenih 91 % ocenjenih ribjih staležev.
  • Leta 2012 se je manj kot 6 % kmetijskih površin v Evropi uporabljalo za ekološko kmetijstvo, pri čemer so med državami velike razlike.
  • V prihodnosti naj bi vplivi podnebnih sprememb predvidoma okrepili pritiske in učinke, glavni povzročitelji upadanja biotske raznovrstnosti pa naj še ne bi bili odpravljeni.

Učinkovita raba virov

  • Domača poraba virov se je s 16,7 tone na osebo v letu 2007 zmanjšala na 13,7 tone na osebo v letu 2012, deloma zaradi propada gradbene industrije v nekaterih državah.
  • Ravnanje z odpadki se je v zadnjih letih izboljšalo, pri čemer se ustvari in na odlagališča odloži manj odpadkov. Stopnje recikliranja so se med letoma 2004 in 2012 zvišale v 21 državah, stopnje odlaganje odpadkov na odlagališčih pa so se znižale v 27 od 31 držav (za katere so na voljo podatki). Leta 2012 je bila povprečna stopnja recikliranja v državah članicah EEA 29-odstotna, zadevna stopnja leta 2004 pa je bila 22-odstotna.
  • Izpusti toplogrednih plinov so se kljub 45‑odstotnemu povečanju gospodarske proizvodnje od leta 1990 zmanjšali za 19 %. Poraba fosilnega goriva je padla, prav tako je manj izpustov nekaterih onesnaževal v prometu in industriji.
  • Finančna kriza iz leta 2008 in poznejše gospodarske težave so prav tako prispevale k upadu nekaterih pritiskov na okolje, vendar se bo šele s časom pokazalo, ali bodo izboljšanja trajnostna.
  • Sedanje dogovorjene politike Evropi ne zadoščajo za izpolnitev zastavljenih dolgoročnih okoljskih ciljev, kot je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 80–95 %.

Zdravje in blaginja

  • Okoljske politike so omogočile izboljšanje kakovosti pitne in kopalne vode ter zmanjšale izpostavljenost ključnim nevarnim onesnaževalom.
  • Onesnažen zrak in hrup še naprej zelo škodujeta zdravju na mestnih območjih. Leta 2011 je bilo mogoče približno 430 000 prezgodnjih smrti v EU pripisati drobnim trdnim delcem, izpostavljenost okoljskemu hrupu pa vsako leto prispeva k vsaj 10 000 primerom prezgodnje smrti zaradi srčne bolezni.
  • Čedalje večja uporaba kemikalij, zlasti v potrošniških izdelkih, se povezuje z ugotovljenim povečanjem pojava endokrinih bolezni in motenj pri ljudeh.
  • Predvideno izboljšanje kakovosti zraka naj ne bi zadostovalo za preprečitev nadaljnje škode, poslabšali naj bi se tudi vplivi na zdravje, ki so posledica podnebnih sprememb.
  • Okoljska industrija se je med letoma 2000 in 2011 povečala za več kot 50 % ter je ena od maloštevilnih panog, v katerih so se od finančne krize v letu 2008 prihodki in število delovnih mest zelo povečali.

Opombe za urednika

O agenciji EEA

Evropska agencija za okolje (EEA) je agencija Evropske unije. Njen cilj je podpirati trajnostni razvoj ter pomagati doseči bistveno in merljivo izboljšanje evropskega okolja z zagotavljanjem pravočasnih, ciljno usmerjenih, pomembnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik in javnosti. Pri delu jo podpira Evropsko okoljsko informacijsko in opazovalno omrežje (Eionet), v katerem sodeluje 39 evropskih držav.

O poročilu SOER 2015

Poročilo „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015“ je sestavljeno iz dveh poročil in 87 spletnih obvestil. Zajema „zbirno“ poročilo in poročilo o „oceni globalnih megatrendov“, ki ju dopolnjuje 11 obvestil o globalnih megatrendih, 25 evropskih obvestil, devet obvestil o primerjavah med državami, 39 obvestil o stanju v posameznih državah (na podlagi nacionalnih poročil o stanju okolja) in tri regionalna obvestila.

Poročilo SOER 2015:

  • podaja izčrpno in celovito oceno stanja, trendov in obetov evropskega okolja ter jo postavlja v svetovni okvir.
  • Zagotavlja informacije za oblikovanje in izvajanje evropske okoljske politike med letoma 2015 in 2020.
  • Analizira priložnosti za spreminjanje obstoječih politik (in znanja, ki se uporablja za oblikovanje teh politik) zaradi uresničevanja vizije Evropske unije za leto 2050 o dobrem življenju ob upoštevanju omejitev planeta.
  • Je skupni projekt, ki je nastal v tesnem sodelovanju z omrežjem Eionet in službami Evropske komisije. Prav tako je več mednarodnih organizacij sodelovalo pri medsebojnih strokovnih pregledih ocenjevanja.
  • www.eea.europa.eu/soer

Kontaktni podatki

Za poizvedbe medijev:

Iben Stanhardt

Arthur Girling

+45 3336 7168

iben.stanhardt@eea.europa.eu      

+45 3336 7109

arthur.girling@eea.europa.eu      

Povezana vsebina

Geographic coverage

Albania, Austria, Belgium, Bosnia and Herzegovina, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Kosovo (UNSCR 1244/99), Latvia, Liechtenstein, Lithuania, Luxembourg, Malta, Montenegro, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Serbia, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, The Former Yugoslav Republic of Macedonia, Turkey, United Kingdom
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100