Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Kotiček za novinarje / Objave / Napredek Evrope na področju varstva okolja je ogrožen zaradi netrajnostnih ekonomskih dejavnosti

Napredek Evrope na področju varstva okolja je ogrožen zaradi netrajnostnih ekonomskih dejavnosti

Spremeni jezik
V zadnjem desetletju se je stanje okolja v Evropi izboljšalo z več vidikov, vendar pa obstaja nevarnost, da bo precej tega napredka zaradi gospodarske rasti izničeno, saj vlade še niso naredile pomembnih korakov, da bi ločile trende okoljskih obremenitev od ekonomske dejavnosti.

OBJAVA SPOROČILA


Kopenhagen/Ženeva/Bruselj, 12. maj 2003


Napredek Evrope na področju varstva okolja je ogrožen zaradi netrajnostnih ekonomskih dejavnosti


V zadnjem desetletju se je stanje okolja v Evropi izboljšalo z več vidikov, vendar pa obstaja nevarnost, da bo precej tega napredka zaradi gospodarske rasti izničeno, saj vlade še niso naredile pomembnih korakov, da bi ločile* trende okoljskih obremenitev od ekonomske dejavnosti.


To je eno od ključnih sporočil zadnje presoje okolja v Evropi, ki jo je pripravila in danes objavila Evropska agencija za okolje.


Poročilo Okolje Evrope: tretja presoja je pripravljeno za ministrsko konferenco "Okolje za Evropo", ki bo potekala od 21. do 23. maja v Kijevu v Ukrajini pod pokroviteljstvom Ekonomske komisije Organizacije Združenih Narodov za Evropo (UNECE). Prejšnji presoji je Agencija objavila leta 1995 za konferenco v Sofiji v Bolgariji in leta 1998 za konferenco v Aarhusu na Danskem.


Novo poročilo zajema 52 držav in prvič vključuje celotno Rusko federacijo in 11 drugih držav Vzhodne Evrope, Kavkaza in Srednje Azije (države VEKSA).


Iz poročila je razvidno, da večina napredka v smeri izboljšanja varstva okolja še vedno temelji na "ublažitvenih" ukrepih za omejevanje onesnaževanja ali pa je rezultat gospodarske recesije in preoblikovanja v mnogih delih Evrope.


"Iz preteklosti vemo, da se bodo te pridobitve zopet izgubile, če bo gospodarska rast še naprej temeljila na tradicionalnih, okolju škodljivih dejavnostih, ki še vedno prevladujejo, namesto da bi se osredotočili na bolj trajnostne in okoljsko učinkovite možnosti", je dejal Gordon McInnes, začasni izvršilni direktor Evropske agencije za okolje.


"Ta nevarnost še posebej velja za države, ki pristopajo EU, in za države VEKSA, v katere so bile iz zahodne Evrope in od drugod prenesene velike količine predelovalne industrije", je dodal gospod McInnes.


Medtem ko poročilo poudarja obsežne razlike v stanju okolja med različnimi področnimi skupinami in znotraj teh skupin, pa tudi ugotavlja, da so tiste okoljske politike, ki so se pravilno razvijale in izvajale, pripeljale na mnogih področjih do precejšnjih izboljšav v okolju in do zmanjšanja obremenitev okolja.


Na primer, v Evropi so se precej zmanjšale emisije snovi, ki škodujejo atmosferskemu ozonskemu plašču. Zaradi zmanjšanj emisij snovi, ki povzročajo zakisljevanje, v zrak in v vodo iz točkovnih virov, kot so tovarne, se je na splošno izboljšala kakovost obeh medijev. Zaščita naravnih življenjskih okolij biološko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst je nekoliko pripomogla k izboljšanju njihovega položaja.


V nasprotju s tem pa okoljske politike za zmanjšanje odpadkov niso bile posebej uspešne, kakor se še vedno povečuje obremenjevanje nekaterih naravnih virov, zlasti ribjih staležev, vrhnje plasti prsti in zemljišč. Še vedno so problematične emisije iz razpršenih virov v vodo, na primer iz kmetijstva.


Gospodarsko socialni prehod v začetku devetdesetih let, ko se je zahodna Evropa razvijala v bolj storitveno usmerjeno družbo, preostali del celine pa se je premikal v smeri tržnega gospodarstva, je imel za posledico, čeprav v različnih hitrostih, okoljske izboljšave na nekaterih področjih in degradacijo na drugih.


Na splošno je prišlo v Evropi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. V Srednji in v Vzhodni Evropi ter v državah VEKSA se je zmanjšala obremenitev vodnih virov, ki jo povzročata kmetijstvo in industrija. V teh državah je bilo gospodarsko preoblikovanje tudi glavno gonilo znižanj emisij snovi, ki onesnažujejo zrak.


Negativna plat je, da opuščanje obdelovanja kmetijske zemlje zaradi gospodarskega preoblikovanja v Srednji in Vzhodni Evropi ter državah VEKSA, ogroža biotsko raznovrstnost. Mnoge zahodnoevropske države zaradi gospodarske rasti težje dosegajo svoje nacionalne cilje za omejitev emisij toplogrednih plinov.


Mestni razvoj in prometna infrastruktura se sirita preko obsežnih območij rodovitne prsti in na mnogih mestih po vsej regiji drobijo življenjske prostore živali in rastlin.


Ker so okoljske izboljšave na teh območjih v glavnem pogojene s splošnim gospodarskim položajem, je precej verjetno, da večina doslej doseženega napredka v pogojih nadaljevanja obstoječe gospodarske rasti in obnove ne bo trajnostna. Hkrati se bodo mnogi negativni vplivi najverjetneje še poglobili.


Ta trend je že očiten na področju prometa, kjer proces tržnega preobrata, ki teži k cestnemu in zračnemu prometu, izpodriva okolju bolj prijazne načine prometa, kar povečuje porabo energije in emisije toplogrednih plinov.


Še vedno obstaja cela vrsta z okoljem povezanih nevarnosti za zdravje ljudi. Po vsej Evropi se povečuje nastajanje nevarnih odpadkov. Na celotnem območju zbuja skrb kakovost pitne vode, v zahodnoevropskih mestih pa je za človeško zdravje najbolj nevarna izpostavljenost onesnaženemu zraku zaradi trdih delcev.


Poročilo se zaključi z mnenjem, da je treba pospešiti oblikovanje in uresničevanje politik, ki celovito upoštevajo okoljske zahteve, če naj Evropa zagotovi ustrezno zaščito svojega okolja in uspešno opravi prehod k bolj trajnostnemu razvoju.


"Strategija trajnostnega razvoja EU je korak v pravo smer, ki pa zahteva več operativnega ravnanja relativno dobro stoječih držav članic EU, da bi ostala okoljsko verodostojna", je rekel gospod McInnes.


Dodal je še: "Najbolj se pogreša način odločanja, ki ustrezno upošteva konkurenčne, pogosto pa tudi komplementarne gospodarske, socialne in okoljske zahteve. Različne pobude za evropsko regionalno sodelovanje na področju energije je dober primer takšnega političnega okvirja v praksi."


Povzetek poročila, katerega objava doslej ni bila dovoljena, je zdaj mogoče dobiti na spletni strani http://reports.eea.europa.eu/environmental_assessment_report_2003_10-sum.
Celovito poročilo bo po poteku prepovedi objave na voljo na spletni strani http://reports.eea.europa.eu/environmental_assessment_report_2003_10.


Opombe


  • Absolutno ločevanje okoljskih pritiskov in ekonomskega razvoja nastane, če se pritiski na okolje zmanjšujejo, čeprav rastejo gonilne sile, ki so pritisk povzročile. Če pa pritiski na okolje rastejo, vendar manj kot gonilna sila, ki ga povzroča, govorimo o relativnem ločevanju obeh procesov (decoupling). V obeh primerih se okoljska učinkovitost izboljša, toda pri relativnem procesu so še nadaljnje izboljšave potrebne, da bi dosegli trajnostni razvoj.
  • Kijevska ministrska konferenca je peti tovrstni dogodek, organiziran v okviru procesa "Okolje za Evropo", ki se je začel leta 1991. Informacije o konferenci so na voljo na http://www.unece.org/env/wgso/index_kyivconf.htm in http://www.kyiv-2003.info/main/index.php.
  • Države Vzhodne Evrope, Kavkaza in Srednje Azije (države VEKSA) so: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ruska federacija, Ukrajina, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.

O Evropski agenciji za okolje


Evropska agencija za okolje je glavni vir informacij, ki jih pri razvoju okoljskih politik uporabljajo Evropska unija in države članice. Cilj Agencije je podpirati trajnosten razvoj in pomagati dosegati pomemben in merljiv napredek v okolju Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, primernih, koristnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik in javnosti. Evropsko agencijo za okolje je EU ustanovila leta 1990, delovati pa je začela leta 1994 v Kopenhagnu. Agencija je središče dejavnosti Evropskega okoljskega in opazovalnega omrežja (Eionet), ki združuje okrog 300 teles po vsej Evropi, preko katerih zbira in pošilja podatke in informacije v zvezi z okoljem.


Agencija, ki je odprta vsem narodom, ki podpirajo njene cilje, vključuje trenutno 31 držav članic. Združuje 15 držav članic EU, Islandijo, Norveško in Liechtenstein, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter 13 pristopnih držav in držav kandidatk EU, to so Bolgarija, Ciper, Èeška republika, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška republika in Turčija (od tega meseca naprej). Evropska agencija za okolje je prvi organ EU, ki je v svoje clanstvo vključil pristopne države. O članstvu v Evropski agenciji za okolje se pogaja tudi Švica.




Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33055 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100