Evropska agencija za okolje
Novosti
Filtered by
Občutno izboljšanje kakovosti zraka v Evropi v zadnjem desetletju ter manj smrtnih žrtev zaradi onesnaževanja
Novice 23.11.2020Boljša kakovost zraka je v zadnjem desetletju prispevala k znatnemu zmanjšanju števila prezgodnjih smrti v Evropi. Vendar najnovejši uradni podatki Evropske agencije za okolje (EEA) kažejo, da skoraj vsi Evropejci še vedno trpijo zaradi onesnaženosti zraka, zaradi česar na tej celini beležimo približno 400 000 prezgodnjih smrti.
Kaj je onesnaženje ter kako vpliva na nas in okolje? Evropa je za zmanjšanje onesnaženja sprejela različne ukrepe. Tako je Evropska komisija v okviru Evropskega zelenega dogovora predlagala cilj ničelne stopnje onesnaženja za Evropo. Najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje (EEA), ki je bilo objavljeno danes, izziv onesnaženja v Evropi obravnava iz različnih vidikov ter proučuje priložnosti za čiščenje okolja in za preprečevanje onesnaževanja.
Strategiji Evropa 2030 nasproti: odporna narava, trajnostno gospodarstvo in zdravo življenje
Article 12.10.2020Pandemija bolezni covid-19 je jasen pokazatelj tega, kako krhka sta lahko naša družba in gospodarstvo, kadar sta soočena z večjim pretresom. Pričakovati je mogoče, da bodo zaradi degradacije okolja in podnebnih sprememb tovrstni pretresi še pogostejši in hujši. Edina izvedljiva možnost, ki jo imamo, ko smo soočeni z negotovostjo in mnogimi izzivi, je poskrbeti, da bomo z vsako odločitvijo, ki jo bomo v tem ključnem obdobju sprejeli, bližje našim ciljem na področju družbenih vprašanj in trajnosti.
Kako zeleni so najnovejši biološko razgradljivi plastični proizvodi, ki jih je mogoče kompostirati in so proizvedeni na biološki osnovi?
Article 30.09.2020Zavedamo se, da sta onesnaževanje s plastiko in poplava plastičnih odpadkov velika okoljska problematika. V zadnjih letih so se na trgu pojavili novi plastični proizvodi, ki naj bi bili prijaznejši do okolja. V nedavno objavljenem informativnem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) so ocenjeni njihovi učinki na okolje. Na to temo smo se pogovarjali z Almut Reichel, strokovnjakinjo agencije EEA za trajnostno rabo virov in ravnanje z odpadki.
Tla imajo ključno vlogo v naravnem kroženju snovi, med drugim tudi v krogotoku hranil. Ta določa koliko organske snovi (ogljika) in hranil (dušika in fosforja) se veže in shrani v tla. Preden lahko rastline uporabijo organske snovi, kot so denimo listi in koreninice, jih morajo organizmi, ki živijo v tleh, razgraditi na preprostejše spojine. Nekatere bakterije v tleh spreminjajo atmosferski dušik v mineralni dušik, ki je bistvenega pomena za rast rastlin. Gnojila vsebujejo dušik in fosfate za izboljšanje rasti rastlin, vendar slednje ne morejo porabiti celotnih razpoložljivih količin teh snovi. Njihov presežek tako prehaja v reke in jezera ter posledično vpliva na življenje v vodnih ekosistemih.
Tla vsebujejo znatne količine ogljika in dušika, ki se lahko sprostijo v ozračje glede na to, kako uporabljamo zemljišče. Poseki gozdov, pogozdovanja ali taljenje permafrosta lahko porušijo ravnotežje izpustov in ponorov toplogrednih plinov in ga prevesijo v eno ali drugo smer. Podnebne spremembe lahko tudi bistveno spremenijo možnosti, kaj in kje lahko kmetje pridelujejo.
Brez zdravih zemljišč in tal ne moremo živeti. Na njih pridelamo večino svoje hrane in gradimo svoje domove. Za vse živalske in rastlinske vrste, živeče na kopnem ali v vodi, so zemljišča ključnega pomena. Tla, ki so bistven del zemljišč, so zelo kompleksen in pogosto podcenjen medij, ki je poln življenja. Žal naš trenutni način rabe zemljišč in tal v Evropi in svetu ni trajnosten. To pomembno vpliva na življenje na kopnem.
COVID-19 virus outbreak
Meetings with external participants continue to be held via online platforms until further notice.
Poseben članek
Pandemija bolezni covid-19 je jasen pokazatelj tega, kako krhka sta lahko naša družba in gospodarstvo, kadar sta soočena z večjim pretresom. Pričakovati je mogoče, da bodo zaradi degradacije okolja ...
Akcije dokumenta
Deli z drugimi