Članki

Vročinski valovi, suše, gozdni požari in poplave v spreminjajočih se podnebnih razmerah vse bolj vplivajo na naše zdravje in dobro počutje. EU spodbuja ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje na nacionalni, mestni in občinski ravni. Ali nam bodo ti ukrepi pomagali, da se bomo v prihodnosti lažje upirali ekstremnim vremenskim razmeram?

Preberite več

Še nikoli nismo bili tako ogroženi. Naš planet se segreva, vrste pa izumirajo z zaskrbljujočo hitrostjo. V zadnjih dveh mesecih so na dveh svetovnih konferencah udeleženci z vsega sveta razpravljali o skupni tematiki – podnebju in biotski raznovrstnosti. Izzivi na obeh področjih so simptomi iste problematike, tj. naše netrajnostne proizvodnje in potrošnje. Kljub kompleksnosti pogajanj so te konference ključnega pomena za ozaveščanje, dosego soglasja in takojšnje ukrepanje na svetovni ravni.

Preberite več

Kaj so proizvajalci-odjemalci energije in kakšno vlogo lahko imajo pri spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov po vsej Evropi? S Javierjem Esparragojem, strokovnjakom za okolje in energijo pri Evropski agenciji za okolje (EEA), smo govorili o tem, kako lahko državljani, ustanove in podjetja pomagajo pri spopadanju s sedanjo energetsko krizo tako, da sami postanejo t.i. proizvajalci-odjemalci, ki proizvajajo in porabljajo energijo iz obnovljivih virov. Agencija EEA je v začetku tega meseca objavila poročilo, ki vsebuje pregled vloge proizvajalcev-odjemalcev energije iz obnovljivih virov, ki postaja vse pogostejša praksa zaradi boljše in cenejše tehnologije in politik, ki jo spodbujajo.

Preberite več

Leto 2021 so zaznamovali učinki pandemije covida-19 in podnebnih sprememb. Zaradi višjih cen energentov in zdravstvene krize bo za okrevanje Evrope v letu 2022 treba sprejeti težke odločitve. Zavlačevanje z ukrepi in premalo ambiciozno zastavljeni cilji lahko dolgoročno povzročijo višje družbene in gospodarske stroške. Odpravljanje družbenih neenakosti pri prehodu na bolj trajnostno gospodarstvo je ključnega pomena za boljšo prihodnost za vse nas.

Preberite več

Evropska agencija za okolje (EEA) si poleg zagotavljanja zanesljivih informacij o našem okolju in podnebju prizadeva izboljšati svojo okoljsko uspešnost kot organizacija. Pogovarjali smo se z Melanie Sporer, ki usklajuje ta prizadevanja pri tej agenciji s pomočjo sistema EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS).

Preberite več

Evropske države sprejemajo drastične ukrepe za omejitev posledic bolezni covid 19 za zdravje Evropejcev in gospodarstvo. Tovrstne krize imajo običajno takojšnje in resne posledice za celotno prebivalstvo in gospodarstvo. Ker bi lahko kriza zaradi koronavirusa prizadela ključne gospodarske panoge, se pričakuje, da bi lahko delno zmanjšala tudi učinke gospodarskih dejavnosti na okolje in podnebje. Vendar veliki in nenadni pretresi z izjemno visokimi stroški za družbo ne odražajo prizadevanj Evropske unije, da bi svoje gospodarstvo preoblikovala in do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Evropski zeleni dogovor in nedavno predlagana evropska podnebna pravila namesto tega pozivajo k nepovratnemu in postopnemu zmanjševanju emisij, pri čemer je treba zagotoviti pravičen prehod in pomoč prizadetim.

Preberite več

Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je določila politične prednostne naloge svoje ekipe sodelavcev za naslednjih pet let. V središču njenega programa je tako imenovani „evropski zeleni dogovor“, ki izpostavlja ambicioznejše ukrepe v zvezi s podnebno krizo in krizo na področju biotske raznovrstnosti. Evropske politike se namreč že dolgo spopadajo z degradacijo okolja in podnebnimi spremembami, pri čemer so včasih bolj, drugič manj uspešne. Novi politični mandat ter nova sestava Evropske komisije in Parlamenta nudita ob vse glasnejših pozivih javnosti k ukrepanju edinstveno priložnost za okrepitev in pospešitev zelenega in pravičnega prehoda k trajnosti v Evropi.

Preberite več

So električna vozila boljša za podnebje in kakovost zraka kot avtomobili na bencinski ali dizelski pogon? O prednostih in slabostih električnih avtomobilov, ki so glavna tema novega poročila Evropske agencije za okolje (EEA), smo se pogovarjali z Andreasom Unterstallerjem iz agencije EEA, ki je strokovnjak za promet in okolje.

Preberite več

Evropska unija (EU) ima v svetovnem merilu enega najbolj ambicioznih svežnjev ciljev v zvezi z okoljem in podnebjem, ki zajema raznovrstna področja politik, od kakovosti zraka, odpadkov in kakovosti vode do energije in prometa. Na podlagi podatkov, ki jih poročajo države članice, Evropska agencija za okolje (EEA) sodeluje pri spremljanju napredka in opredelitvi področij, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja. Od svoje ustanovitve pred 25 leti je EEA razvijala svoje znanje in upravljanje podatkov ter podpirala oblikovanje politik v Evropi.

Preberite več

Podnebne spremembe so eden izmed najpomembnejših izzivov našega časa. Njihove vplive čutimo po vsem svetu in vplivajo na ljudi, naravo in gospodarstvo. Za blažitev podnebnih sprememb moramo občutno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov. Pretvorba tega splošnega cilja v konkretne ukrepe zahteva razumevanje kompleksnega sistema, ki povezuje emisije iz različnih virov z nacionalnimi in regionalnimi vplivi, globalnim upravljanjem in morebitnimi posrednimi koristmi. Evropska agencija za okolje si prizadeva za nenehno izboljševanje znanja, potrebnega za oblikovanje učinkovitih ukrepov v praksi.

Preberite več

Evropska agencija za okolje (EEA) je pred kratkim objavila svoje letno poročilo o mehanizmu poročanja o prometu in okolju (TERM), ki je letos osredotočeno na letalski in ladijski promet. Oba sektorja se hitro širita, kar vpliva tudi na okolje, predvsem pa na emisije. Anke Lükewille, strokovnjakinjo za onesnaženost zraka pri agenciji EEA, smo prosili, da nam razloži glavne ugotovitve letošnjega poročila TERM.

Preberite več

Evropska unija si prizadeva uresničiti več podnebnih in energetskih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Kako agencija EEA sledi napredku držav članic pri izpolnjevanju teh ciljev? Melanie Sporer, strokovnjakinjo za blaženje podnebnih sprememb in energijo pri agenciji EEA, smo prosili, da nam pove, kakšna je vloga agencije pri tej nalogi. Pojasnila je tudi letni napredek v zadnjem poročilu Gibanja in napovedi.

Preberite več

Zahvaljujoč zakonodaji, tehnologiji in manjši rabi fosilnih goriv v številnih državah, se zrak v Evropi v zadnjih desetletjih izboljšuje. Kljub temu pa ima onesnažen zrak še vedno negativen vpliv na mnogo ljudi, zlasti v mestih. Obravnava onesnaženosti zraka zaradi svoje kompleksnosti, zahteva usklajene aktivnosti na več ravneh. Da bi k sodelovanju pritegnili državljane, je bistvenega pomena, da se jim na enostavno dostopen način zagotovijo pravočasne informacije. Naš indeks kakovosti zraka, ki smo ga pred kratkim vpeljali, omogoča prav to. Izboljšanje kakovosti zraka ne bi koristilo le našemu zdravju, ampak bi lahko pomagalo tudi pri reševanju podnebnih sprememb.

Preberite več

Naše podnebje se spreminja. Da bi omejili raven podnebnih sprememb , moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov in hkrati sprejeti ukrepe, s katerimi se bomo pripravili na trenutne in prihodnje vplive. Na obeh področjih ukrepanja bomo morali naložbe preusmeriti tja, kjer doslej še niso bile potrebne. S tem so se strinjali udeleženci konferenc o podnebju v Parizu in nedavno v Marakešu. Finančni sektor lahko ima in bo imel ključno vlogo pri podpiranju evropskega prehoda na nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam.

Preberite več

Lanskega decembra si je svet v Parizu zastavil velikopotezen cilj: omejiti dvig povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2o C, pri čemer si bo prizadeval za omejitev dviga temperature za 1,5 o C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Na srečanju na vrhu G 20 v začetku tega meseca so Kitajska in Združene države Amerike naznanile, da so se formalno zavezale, da bodo pristopile k Pariškemu sporazumu. To je pomemben korak naprej pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in omejitev globalnega segrevanja. Kljub temu obstoječe zaveze za zmanjšanje izpustov, ki so jih doslej sprejele države podpisnice, ne zadostujejo za izpolnitev tega velikopoteznega cilja.

Preberite več

Sodobna družba je odvisna od pretoka blaga in oseb, vendar obstoječi prevozni sistemi negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje. Z Magdaleno Jóźwicko, projektno vodjo prihodnjega poročila o električnih vozilih, smo se pogovarjali o okoljskih prednostih in izzivih, povezanih z uporabo elektrike kot nadomestne možnosti za uporabo konvencionalnih goriv v vozilih.

Preberite več

Gozdovi v Evropi nam zagotavljajo osnovne storitve: čist zrak, čisto vodo, naravno shranjevanje ogljika, les, hrano in druge proizvode. So dom številnih vrst in habitatov. O izzivih, s katerimi se soočajo evropski gozdovi, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo za gozdove in okolje pri Evropski agenciji za okolje Annemarie Bastrup-Birk.

Preberite več

Dogovor o podnebnih spremembah, ki ga je v Parizu sprejelo 195 držav, je prvi univerzalni in pravno zavezujoči sporazum na tem področju. Pariški sporazum je rezultat večletnih priprav, razprav in čedalje večjega zavedanja o potrebi po obvladanju trenutnih in potencialnih vplivov podnebnih sprememb. Predstavlja pomemben in obetaven korak k oblikovanju nizkoogljičnega in na podnebne spremembe odpornega sveta. Pošilja tudi jasen signal oblikovalcem politike in podjetjem, naj prenehajo uporabljati fosilna goriva in pričnejo vlagati v čisto energijo ter prilagoditvene ukrepe.

Preberite več

Vsako leto se v središču Kopenhagna odprejo vrata znamenitega starega zabaviščnega parka Tivoli Gardens, s čimer je uradno zaznamovan začetek podaljšanega božičnega obdobja. Tega decembra bo svetleče luči Tivolija verjetno zasenčil COP 15 – najpomembnejše zasedanje o podnebnih spremembah v zgodovini – saj se v dansko prestolnico zgrinja na tisoče diplomatov, politikov, poslovnežev, okoljevarstvenikov in strokovnjakov za podnebje z vsega sveta.

Preberite več

Bioenergija ni nova. Ljudje kurijo les že več tisočletij. Industrijska revolucija sredi 19. stoletja je v ospredje prinesla tako imenovana „fosilna goriva″, predvsem premog in nafto. Toda fosilna goriva je vse težje najti in pridobivati, obenem pa so tudi vse dražja in predmet zaostrene politične debate.

Preberite več