Grafika informacije

Kateri so viri živilskih odpadkov v Evropi?

Nicole Kobosil — Thu, 12 Mar 2015 09:29:39 GMT

Približno ena tretjina hrane, pridelane na svetu, propade ali se zavrže. Živilski odpadki pomenijo znatno izgubo drugih virov, kot so zemljišča, voda, energija in delo.

Ob temperaturnem obratu se onesnaževala zadržujejo pri tleh

Laura Cernahoschi — Thu, 18 Aug 2016 14:15:00 GMT

Do večje onesnaženosti zraka pogosteje prihaja v obdobjih temperaturnega obrata. V daljših obdobjih visokega zračnega tlaka v zimskih mesecih sončno obsevanje doseže tla in jih ogreje. Ponoči zaradi jasnega neba tla hitreje oddajajo toploto in se ohlajajo, zato se ohladi tudi zrak, ki je v stiku s tlemi. Toplejši zrak se dviga in deluje kot pokrov, zato je hladnejši zrak ujet pri tleh. V tem zraku so ujeta tudi onesnaževala, vključno s tistimi iz cestnega prometa, zato postaja plast zraka tik pri tleh vse bolj onesnažena. To se nadaljuje, dokler se ne spremeni vreme.

Čezmerni hrup v Evropi

Laura Cernahoschi — Thu, 18 Aug 2016 14:05:00 GMT

Čezmerni hrup iz različnih virov postaja vse večji okoljski problem. Škodljivi vplivi hrupa se odražajo v počutju ljudi, ki so mu izpostavljeni, zdravju in razporeditvi živali ter v učnih sposobnostih otrok. Da bi zmanjšala škodo, ki jo povzroča hrup, je EU sprejela različne ukrepe, med njimi tehnične standarde za omejevanje hrupa pri viru. Direktiva o okoljskem hrupu te standarde dopolnjuje.

Izpostavljenost onesnaženemu zraku v mestih

Laura Cernahoschi — Thu, 18 Aug 2016 14:00:00 GMT

Številni Evropejci dihajo zrak, ki je tako onesnažen, da škoduje njihovemu zdravju. Do 30 % Evropejcev, ki živijo v mestih, je izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki presegajo mejne vrednosti EU za kakovost zraka. Približno 98 % Evropejcev, ki živijo v mestih, je izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki po strožjih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije veljajo za zdravju škodljive.

Cilji EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov

Laura Cernahoschi — Thu, 18 Aug 2016 14:10:00 GMT

EU je določila več ciljev za zmanjšanje vplivov prometa na okolje v Evropi, vključno s toplogrednimi plini. Cilji, ki veljajo za prometni sektor, so del krovnega cilja EU, da bo do leta 2050 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 80–95 %. 94 % goriva, porabljenega v prometu v EU, je pridobljenega iz nafte, pri čemer 90 % nafte prihaja iz uvoza. Zato je prometni sektor posebej občutljiv na nestabilnost in spremembe na svetovnem energetskem trgu. Motnje v oskrbi z energijo lahko resno prizadenejo gospodarstvo in okrnijo kakovost življenja v EU.

Evropski tokovi odpadkov

Nicole Kobosil — Thu, 12 Mar 2015 09:31:26 GMT

V 28 državah članicah EU in na Norveškem je v letu 2010 nastalo približno 2 500 milijonov ton odpadkov. V nadaljevanju je pregled izvora odpadkov in njihove sestave.

Podnebne spremembe in morja

Nicole Kobosil — Thu, 15 Oct 2015 13:59:04 GMT

Podnebne spremembe vplivajo na temperaturo morij, okrepljeno zakisovanje morskih območij in spreminjajo padavinske vzorce. Ta kombinacija dejavnikov pogosto in drugi človekovih pritiski na morja vodijo v upadanje biotske raznovrstnosti v oceanih.

Grafika informacije

Nicole Kobosil — Wed, 11 Mar 2015 09:55:00 GMT

Kako lahko naše gospodarstvo naredimo krožno in naše vire ucinkovite?

Nicole Kobosil — Wed, 11 Mar 2015 10:44:32 GMT

Trenutno uporabljamo vec virov, kot jih lahko naš planet proizvede v dolocenem casu. Znižati moramo kolicino odpadkov, ki jih proizvajamo, in kolicino pridobljenih snovi.

Kakšna je povezava med okoljem in našo blaginjo ter zdravjem?

Nicole Kobosil — Thu, 12 Mar 2015 09:20:48 GMT

Naravni viri spodbujajo našo proizvodnjo in potrošnjo ter ustvarjajo bogastvo in delovna mesta, kar pripomore k večji kakovosti našega življenja in blaginji. Toda raven porabe virov slabi zmogljivost našega ekosistema, da bi poskrbel za nas v prihodnosti.

Koliko komunalnih odpadkov recikliramo?

Nicole Kobosil — Thu, 12 Mar 2015 09:33:04 GMT

Veliko odpadkov, ki jih odvržemo, je mogoče reciklirati. Recikliranje koristi okolju, saj preusmerja odpadke od odlagališč in zagotavlja surovine za nove izdelke. Z recikliranjem lahko spodbudimo inovacije in ustvarimo nova delovna mesta.

Podnebne spremembe in kmetijstvo

Nicole Kobosil — Thu, 15 Oct 2015 13:59:05 GMT

Kmetijstvo prispeva k podnebnim spremembam, te pa nato nanj tudi vplivajo. EU mora zmanjšati izpuste toplogrednih plinov iz kmetijstva in sistem proizvodnje hrane prilagoditi tako, da bo kos podnebnim spremembam. Proizvodnjo in porabo hrane v EU je potrebnoglede na vse večje svetovne potrebe in konkurenco pri porabi virov obravnavati s širšega vidika, s povezovanjem kmetijstva, energetike in varne preskrbe s hrano.

Kako lahko zmanjšamo kolicino odpadkov in izboljšamo njihovo rabo?

Nicole Kobosil — Thu, 12 Mar 2015 09:34:19 GMT

Najboljši nacin za zmanjšanje okoljskih vplivov odpadkov je preprecevanje njihovega nastajanja. Številne predmete, ki jih zavržemo, je mogoce ponovno uporabiti, ostale pa reciklirati za surovine.

Evropsko podnebje se spreminja

Nicole Kobosil — Thu, 15 Oct 2015 13:58:38 GMT

Spreminjajoče se podnebje bo vplivalo na skoraj vse vidike našega življenja. Posledica večje intenzivnosti in pogostosti dežja v mnogih delih Evrope bodo pogoste in hude poplave. Drugod po Evropi, vključno z južno Evropo, bodo višje temperature in manjše količine dežja pomenile, da se bodo številna območja pogosteje srečevala s sušo.

Kako hrana, ki jo kupimo, pojemo in ne pojemo, vpliva na okolje?

Nicole Kobosil — Thu, 12 Mar 2015 09:25:54 GMT

Preden hrana pride na naše krožnike, jo je treba proizvesti, predelati, zapakirati, transportirati in distribuirati. Pri vsakem od teh korakov se izrabljajo viri, zaradi cesar nastaja vse vec odpadkov in prihaja do onesnaževanja.

Kateri so viri morskih odpadkov in kakšni so njihovi vplivi?

Nicole Kobosil — Thu, 12 Mar 2015 09:35:31 GMT

Vse vecje kolicine odpadkov koncajo v svetovnih oceanih ter škodujejo zdravju ekosistemov, ubijajo živali in ogrožajo zdravje ljudi. Rešitev je v preprecevanju nastajanja odpadkov in boljšem ravnanju z njimi na kopnem.

Ali smo pripravljeni na podnebne spremembe?

Nicole Kobosil — Thu, 15 Oct 2015 13:59:04 GMT

Podnebne spremembe imajo različne učinke na naše zdravje, ekosisteme in gospodarstvo. V naslednjih desetletjih bodo ti vplivi verjetno še resnejši. Če se jim ne bi posvetili, bi se ti vplivi lahko izkazali za zelo drage v smislu slabega zdravja, neugodnih vplivov na ekosisteme ter poškodovanega premoženja in infrastrukture.

Blaženje posledic podnebnih sprememb

Nicole Kobosil — Thu, 15 Oct 2015 13:59:06 GMT

Prizadevanja EU za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov so uspešna. Pričakuje se, da bo EU pred rokom leta 2020 dosegla enostranski cilj 20 odstotnega zmanjšanja (v primerjavi z letom 1990). Poleg tega namerava EU do leta 2030 zmanjšati domače izpuste za vsaj 40 % in do leta 2050 nadaljevati dekarbonizacijo gospodarstva. EU trenutno prispeva 10 % svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

Izpusti iz vozil in njihova učinkovitost

Laura Cernahoschi — Thu, 18 Aug 2016 13:55:00 GMT

Cestni promet, ki temelji na rabi fosilnih goriv, je največji vir onesnaževanja iz prometa. Vsako vozilo izpušča v zrak onesnaževala iz najrazličnejših virov.

Tla in podnebne spremembe

Nicole Kobosil — Thu, 15 Oct 2015 13:59:06 GMT

Tla so pomemben – in pogosto zapostavljen – element podnebnega sistema. Za oceani so tla drugo največje skladišče ogljika ali „ponor“. Obnavljanje ključnih kopenskih ekosistemov in trajnostna raba tal v mestnih in podeželskih območjih pomagata ublažiti podnebne spremembe ter se nanje prilagajati.

Vrste gorivl in izpusti toplogrednih plinov

Laura Cernahoschi — Thu, 18 Aug 2016 13:30:00 GMT

Potrebe po prevozih so tesno povezane z gospodarsko aktivnostjo: v obdobjih rasti se gospodarska proizvodnja povečuje, prepelje se več blaga in potuje več ljudi. Vplivi prometa (prevoza) na zdravje ljudi, okolje in podnebne spremembe so tesno povezani z izbiro goriva. Okolju prijazna alternativna goriva, med njimi tudi elektrika, so že na voljo in lahko uspešno nadomestijo bencin ali dizelsko gorivo. Dolžina potovanj ima pomembno vlogo pri določanju primernosti vrste goriva.