Grafika informacije
- Bulgarian (bg)
- Czech (cs)
- Danish (da)
- German (de)
- Greek (el)
- English (en)
- Spanish (es)
- Estonian (et)
- Finnish (fi)
- French (fr)
- Irish Gaelic (ga)
- Croatian (hr)
- Hungarian (hu)
- Icelandic (is)
- Italian (it)
- Lithuanian (lt)
- Latvian (lv)
- Maltese (mt)
- Dutch (nl)
- Norwegian (no)
- Polish (pl)
- Portuguese (pt)
- Romanian (ro)
- Slovak (sk)
- Slovenian (sl)
- Swedish (sv)
- Turkish (tr)
Čezmerni hrup v Evropi
Čezmerni hrup iz različnih virov postaja vse večji okoljski problem. Škodljivi vplivi hrupa se odražajo v počutju ljudi, ki so mu izpostavljeni, zdravju in razporeditvi živali ter v učnih sposobnostih otrok. Da bi zmanjšala škodo, ki jo povzroča hrup, je EU sprejela različne ukrepe, med njimi tehnične standarde za omejevanje hrupa pri viru. Direktiva o okoljskem hrupu te standarde dopolnjuje.
Cilji EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov
EU je določila več ciljev za zmanjšanje vplivov prometa na okolje v Evropi, vključno s toplogrednimi plini. Cilji, ki veljajo za prometni sektor, so del krovnega cilja EU, da bo do leta 2050 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 80–95 %. 94 % goriva, porabljenega v prometu v EU, je pridobljenega iz nafte, pri čemer 90 % nafte prihaja iz uvoza. Zato je prometni sektor posebej občutljiv na nestabilnost in spremembe na svetovnem energetskem trgu. Motnje v oskrbi z energijo lahko resno prizadenejo gospodarstvo in okrnijo kakovost življenja v EU.
Izpostavljenost onesnaženemu zraku v mestih
Številni Evropejci dihajo zrak, ki je tako onesnažen, da škoduje njihovemu zdravju. Do 30 % Evropejcev, ki živijo v mestih, je izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki presegajo mejne vrednosti EU za kakovost zraka. Približno 98 % Evropejcev, ki živijo v mestih, je izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki po strožjih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije veljajo za zdravju škodljive.
Izpusti iz vozil in njihova učinkovitost
Cestni promet, ki temelji na rabi fosilnih goriv, je največji vir onesnaževanja iz prometa. Vsako vozilo izpušča v zrak onesnaževala iz najrazličnejših virov.
Ob temperaturnem obratu se onesnaževala zadržujejo pri tleh
Do večje onesnaženosti zraka pogosteje prihaja v obdobjih temperaturnega obrata. V daljših obdobjih visokega zračnega tlaka v zimskih mesecih sončno obsevanje doseže tla in jih ogreje. Ponoči zaradi jasnega neba tla hitreje oddajajo toploto in se ohlajajo, zato se ohladi tudi zrak, ki je v stiku s tlemi. Toplejši zrak se dviga in deluje kot pokrov, zato je hladnejši zrak ujet pri tleh. V tem zraku so ujeta tudi onesnaževala, vključno s tistimi iz cestnega prometa, zato postaja plast zraka tik pri tleh vse bolj onesnažena. To se nadaljuje, dokler se ne spremeni vreme.
Vrste gorivl in izpusti toplogrednih plinov
Potrebe po prevozih so tesno povezane z gospodarsko aktivnostjo: v obdobjih rasti se gospodarska proizvodnja povečuje, prepelje se več blaga in potuje več ljudi. Vplivi prometa (prevoza) na zdravje ljudi, okolje in podnebne spremembe so tesno povezani z izbiro goriva. Okolju prijazna alternativna goriva, med njimi tudi elektrika, so že na voljo in lahko uspešno nadomestijo bencin ali dizelsko gorivo. Dolžina potovanj ima pomembno vlogo pri določanju primernosti vrste goriva.
Permalinks
- Permalink to this version
- b00597f184124bbaa0af53969df7ad16
- Permalink to latest version
- VEDMJIU4WY
Geographic coverage
For references, please go to https://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-eea-2016/grafika-informacije/grafika-informacije or scan the QR code.
PDF generated on 28.02.2021 14:39
Akcije dokumenta
Deli z drugimi