Prehod na zeleno gospodarstvo

Viri na našem planetu so omejeni in danes pridobivamo ter izkoriščamo več virov, kot nam jih planet lahko trajnostno zagotovi. Naravni viri spodbujajo našo proizvodnjo in porabo ter ustvarjajo blagostanje in delovna mesta, kar zagotavlja kakovost življenja in blaginjo.

Vse okrog nas prihaja iz narave. Hiše, avtomobili, kolesa, živila, oblačila in energija so na nek način vedno bili in so del okolja. Surovine pridobivamo, jih predelujemo in gradimo skupnosti. Povezava z okoljem in odvisnost od njega sta bili vselej bistvenega pomena za naš obstoj.

Vendar ima ta raven izrabe virov slabost. Okolje je danes izpostavljeno tolikšnemu pritisku, da to predstavlja tveganje, da se bo oslabila njegova sposobnost zagotavljanja oskrbe v prihodnosti.

Z našimi dejavnostmi v ozračje sproščamo onesnaževala in plastiko v oceane. Naši ekosistemi se spreminjajo hitreje kot nekoč, z nenormalno dinamiko. S povečanim obsegom trgovine vstopajo v sistem nove vrste, ki lahko zavzamejo celotne ekosisteme. Posledica podnebnih sprememb so spreminjajoči se padavinski vzorci. Pridelki postajajo manj zanesljivi, kar povzroča poraste cen hrane. Jasno lahko vidimo, da so nekatere regije in države bolj ranljive. Kljub temu nekateri okoljski vplivi, kot je onesnaževanje zraka, prizadenejo vse, čeprav v različni meri.

Zaradi prihodnjih pritiskov moramo ukrepati danes

Naša sedanja poraba in proizvodnja že zdaj nista več vzdržni, saj nas je že več kot 7 milijard po vsem svetu, po napovedih pa naj bi se prebivalstvo do sredine stoletja povečalo na približno 9 milijard, od katerih jih bo več milijard še vedno živelo v revščini in si želelo višjega življenjskega standarda.

S porabo virov se slabša in zmanjšuje naravni kapital, ki bo na voljo za zagotavljanje blaginje prihodnjih generacij. Najmanj, kar se bo zgodilo, bo to, da bo na voljo manj zemlje in pitne vode na prebivalca za proizvodnjo hrane, ki jo bomo potrebovali.

Za zagotavljanje kakovosti življenja in dolgoročne blaginje moramo gospodarstvo narediti okolju prijaznejše, prehod pa se mora začeti danes. Toda kako to doseči? Kako spremeniti gospodarstvo, da bo varovalo okolje in hkrati zagotavljalo kakovost življenja?

Učinkovitejša raba virov v Evropi

V našem gospodarstvu je treba najprej zagotoviti učinkovitejšo rabo virov. Dejansko bomo morali dobiti več iz manj. Zmanjšati bomo morali količino virov, ki jih pridobivamo in uporabljamo.

Čeprav je pomembno zmanjšati vnos novih materialov v proizvodni proces in povečati učinkovitost proizvodnih procesov, je to le del zgodbe. Hkrati je treba zmanjšati izgubo materiala ter odpadke, ki nastanejo pri proizvodnji in porabi.

Naše gospodarstvo je mogoče preoblikovati, za kar so potrebni ukrepi in zavezanost v nekaj naslednjih desetletjih. Evropa je sicer že zelo veliko pridobila zaradi učinkovitejše izrabe virov, vendar je treba storiti še veliko več.

Različne strategije in zakonodaja Evropske unije, kot so Evropa 2020, vodilna pobuda za Evropo, gospodarno z viri, Okvirna direktiva o odpadkih ali 7. okoljski akcijski program, so že vzpostavljene in poskušajo zagotoviti trajnost na ključnih gospodarskih področjih v dolgoročnem prehodnem obdobju.

S popolno izvedbo teh politik bi lahko imeli številne koristi. Glede na obseg bi se uporabljalo manj virov, kar bi pripomoglo k varovanju in ohranjanju okolja. Gospodarstvo bi hkrati pridobilo koristi zaradi temeljnih inovacij in višje konkurenčnosti evropskih podjetij.

(c) Gülcin Karadeniz

Zmanjševanje količine odpadkov

Naj navedemo primer živilskih odpadkov. Ocenjuje se, da se na svetu odvrže od 30 % do 50 % hrane. Samo v Evropski uniji letno zavržemo skoraj 90 milijonov ton hrane ali približno 180 kg na osebo.

Živilski odpadki nastajajo v vseh fazah proizvodnje in porabe. Vsako neporabljeno živilo pri proizvodnji povzroči izgubo energije, vode, dela in zemljišča. Toplogredni plini in gnojila, ki se sproščajo v naravo, povzročajo degradacijo okolja.

Ali lahko spremenimo prehranski sistem, da bi preprečili živilske odpadke tako, da bi si potrošniki, samopostrežne trgovine in proizvajalci živil prizadevali za proizvodnjo, prodajo in nakup zgolj tistega, kar bi se pojedlo?

Ali lahko izrabljene proizvode – „ostanke" proizvodnega procesa – dejansko uporabimo kot vhodne materiale pri drugem proizvodnem procesu? Ali lahko vzpostavimo „krožno gospodarstvo", ki bi ustvarjalo čim manj izgub? Vidimo lahko, da so z boljšim ravnanjem s komunalnimi odpadki prednosti v gospodarskem in tudi okoljskem smislu zelo velike.

Ozelenitev celotnega gospodarstva – evropskega in končno svetovnega – je ogromna naloga. V ta namen je treba trajnostne vire vključiti v vse vidike našega življenja.

Ekološko-inovativni projekti, obnovljivi viri energije in raziskave imajo na splošno odločilno vlogo pri oblikovanju boljših proizvodov in procesov ter zmanjšanju odpadkov. Poslovni sektor lahko v sodelovanju z državnimi organi in civilno družbo izvaja trajnostne rešitve, dokler ne postanejo „prevladujoče". Ali lahko, na primer, ustvarimo sistem, v katerem bi proizvode, kot so orodja in avtomobili, „najeli" ali si jih „izposodili", namesto da bi jih imeli v lasti, in bi tako za zadostitev potrebam potrebovali manj tovrstnih proizvodov?

Mi, potrošniki ...

Gospodarstvo moramo preoblikovati v bolj gospodarno z viri, zmanjšati moramo količino odpadkov (ali izgube), ki jih ustvarja. Gospodarski sektor ponuja nekatera orodja za ocenjevanje stroškov in škode ter predloge o tem, kako lahko okoljska vprašanja vključimo v gospodarske odločitve. Prav tako potrebujemo več inovacij in raziskav, zagotovo pa tudi dolgoročni vidik.

Kot potrošniki imamo vsi vlogo pri zagotavljanju podpore pri prehodu na okolju prijaznejše gospodarstvo. Na naše potrošniško vedenje močno vplivajo drugi ljudje in družbeni okvir, naši vzgibi in možnosti, ki jih imamo na razpolago. Potrošniški vzorci se v celotni zgodovini nenehno spreminjajo. To prožnost lahko uporabimo v našo korist in pot usmerimo v trajnost.

Ne glede na prihodke in na to, kje na svetu živimo, sta zdravje in blaginja odvisna od okolja. Vsi smo namreč odgovorni za njegovo stanje.

Podrobneje ta vprašanja obravnava publikacija Signali 2014.

Hans Bruyninckx
Izvršni direktor