Dublin se spopada z vplivi onesnaženega zraka na zdravje ljudi

Kako v Dublinu in na Irskem izboljšujete kakovost zraka?

Zdi se nam, da težave s kakovostjo zraka dobro rešujemo v večjih mestih. Naj to ponazorim z dobrim primerom, kot je prepoved trženja in prodaje bituminoznega (črnega) premoga v Dublinu leta 1990. Sodelavci s področja medicinskih raziskav so pregledali učinke te odločitve in ugotovili, da so s tem od leta 1990 dalje v Dublinu preprečili 360 smrtnih primerov na leto.

V srednje velikih mestih je kakovost zraka še vedno slaba, zato oblasti razmišljajo o novi zakonodaji, s katero bi razširili prepoved prodaje bituminoznega premoga tudi na manjša mesta.

Na Irskem je uradni organ, ki se ukvarja s kakovostjo zraka in povezanimi področji, oddelek za okolje, skupnost in lokalno upravo, (irska) agencija za varstvo okolja pa deluje kot operativno krilo oddelka. Glede predajanja ustreznih področij politike na lokalno raven so odgovornosti oddelka in agencije jasno razmejene.

S kakšnimi izzivi, povezanimi z zdravjem, se ukvarja dublinski mestni svet? Kako jih rešujete?

Dublin je mikrokozmos drugih večjih mest v Evropski uniji. Vsem so skupne težave, s katerimi se spopadajo. Glavne težave javnega zdravstva v Evropi, vključno z Irsko, so debelost, rak in obolenja srca in ožilja.

Mestni svet se zaveda, da je delo, ki ga opravlja, precej pomembno za javno zdravje. Želel bi omeniti projekt, v katerem smo združili kakovost zraka in sodelovanje javnosti. Projekt je potekal več let nazaj, v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim centrom EU. Projekt „People Project“ je vključeval šest evropskih mest in se osredotočal na benzen kot rakotvorno onesnaževalo zraka. Po izjemnem zanimanju prostovoljcev, ki so se javili po državni radijski oddaji, smo te spremenili v hodeče in govoreče kontrolne naprave za kakovost zraka. Nosili so vzorčevalnike benzena, s katerimi so spremljali svojo izpostavljenost benzenu na določen dan. Nato smo vrednosti v vzorcu analizirali in ugotavljali, kakšen vpliv na zdravje je imelo vedenje posameznika na dan, ko je nosil vzorčevalnik.

Vsi prostovoljci so o svojih rezultatih dobili povratno informacijo. Ena od smešnih zgodb projekta je bila pravzaprav resna novica, namreč, da, če želimo zmanjšati svojo izpostavljenost rakotvornemu agentu – policikličnemu aromatskemu ogljiku – potem ne smemo cvreti slanine! Eden od prostovoljcev, ki je v krajevnem lokalu pekel slanino, je bil namreč izpostavljen zelo visoki vrednosti benzena.

Nauk te zgodbe je, da moramo vzeti v zakup medsebojno delovanje onesnaževal v zaprtih prostorih in na prostem.

Ali lahko izpostavite kakšno irsko pobudo za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih?

En primer je očiten – prepoved kajenja leta 2004. Irska je bila prva država na svetu, ki je prepovedala kajenje na delovnem mestu. Zaradi te prepovedi smo se osredotočili na vprašanja poklicne izpostavljenosti pri izboljšanju kakovosti zraka.

Če malo skrenem, naj omenim, katera panoga je imela zaradi te prepovedi izgubo – česar verjetno sami ne bi uganili – čistilnice. Dejavnost čistilnic se je po letu 2004 zmanjšala, in to le zaradi prepovedi kajenja. Včasih učinkov res ne moremo predvideti.

Kako vaša organizacija obvešča prebivalce?

Obveščanje prebivalcev je pomemben del naših pobud in vsakodnevnega dela. Dublinski mestni svet pripravlja letna poročila, ki vsebujejo povzetek o kakovosti zraka v preteklem letu. Vsa poročila so objavljena na spletu. Poleg tega je (irska) agencija za varstvo okolja vzpostavila mrežo spremljanja kakovosti zraka ter te podatke deli z organi lokalnih oblasti in prebivalci.

Primer, ki je edinstven za Dublin, je tudi projekt Dublinked, ki se je začel izvajati letos in v okviru katerega se podatki, s katerimi razpolaga mestni svet, dajejo v javno uporabo. Te podatke so zbrali organi lokalnih oblasti, zasebna podjetja, ki opravljajo storitve za mesto, ali prebivalci. V Sporočilu Evropske komisije iz leta 2009 je bilo ocenjeno, da je ponovna uporaba podatkov javnega sektorja vredna 27 milijard EUR. To je torej ena od pobud mestnega sveta, ki bi lahko pomagala k ponovnemu zagonu gospodarstva.

Dublin z drugimi evropskimi mesti sodeluje v pilotnem projektu o kakovosti zraka. Kako je Dublin postal del projekta?

Dublinski mestni svet je sprejel vabilo za sodelovanje, ki ga je prejel od Evropske agencije za okolje, EEA in Evropske komisije. V projektu smo videli priložnost, da izmenjamo modele dobrih praks in iz tega pridobimo ustrezne izkušnje.

S projektom smo ugotovili, kako napredna so druga mesta pri razvoju popisov izpustov in pri modelih kakovosti zraka za svoje mesto. To je bila za dublinski mestni svet spodbuda, da bi pri izvajanju teh nalog napredovali tudi sami. Kmalu je postalo jasno, da stroškovna učinkovitost ne bi bila dobra, če bi popis izpustov in model kakovosti zraka pripravljal le mestni svet. Zato smo se povezali z irsko agencijo za varstvo okolja in se pogovorili o razvoju nacionalnega modela, ki bi ga lahko uporabili tudi na regionalni ravni. Nato smo začeli delati.

Več informacij

• O kakovosti zraka v Dublinu
• Portal javnih informacij