Povezovanje znanosti, politike in javnosti

Ozračje, vremenski vzorci in sezonska nihanja so že dolgo predmet zanimanja in opazovanja. V 4. stoletju pr. n. št. je veliki filozof Aristotel v razpravi Meteorologija zbral svoja opažanja o vremenskih vzorcih in tudi o vedah o Zemlji na splošno. Do 17. stoletja je zrak pomenil „ničnost“. Predpostavljali so, da zrak nima teže, dokler ni Galileo Galilei znanstveno dokazal nasprotno.

Danes sta naše vedenje o ozračju in njegovo razumevanje bolj celovita. Merilne postaje, s katerimi spremljamo kakovost zraka, nam lahko v nekaj minutah pokažejo kemijsko sestavo zraka na izbranem merilnem mestu ter dolgoročna gibanja (trende) posameznih onesnaževal. Imamo tudi mnogo boljši pregled nad viri onesnaževanja zraka in sicer za celo Evropo. Sposobni smo oceniti količino onesnaževal, ki jih sproščajo v zrak posamezni industrijski obrati. Znamo predvideti in spremljati gibanje zraka ter omogočiti takojšen in brezplačen dostop do podatkov. Naše razumevanje ozračja in medsebojnih kemijskih vplivov je v času po Aristotelu vsekakor zelo napredovalo.

Ozračje je kompleksno in dinamično. Zrak kroži okoli Zemlje in z njim krožijo tudi onesnaževala. Na kakovost zraka, ki ga dihamo, vplivajo izpušni plini iz motornih vozil (predvsem v mestnem okolju), gozdni požari, izpusti amonijaka iz kmetijstva in izpusti iz termoelektrarn, ki uporabljajo premog kot gorivo ter celo vulkanski izbruhi. V nekaterih primerih so viri onesnaževal oddaljeni več tisoč kilometrov od kraja, kjer dejansko povzročijo škodo.

Zavedamo se, da slaba kakovost zraka pomembno vpliva na naše zdravje, blaginjo in okolje. Onesnažen zrak povzroča ali poslabšuje obolenja dihal, povzroča poškodbe gozdov, povzroča kislost tal in vode, zmanjšuje donose pridelkov ter razjeda materiale. Opažamo, da onesnaževanje zraka pogosto prispeva k podnebnim spremembam in obratno, podnebne spremembe bodo v prihodnosti najverjetneje vplivale na kakovost zraka.

(c) Gülçin Karadeniz

Različne politike so prispevale k izpoljšanju kakovosti zraka, toda ...

Zaradi porasta znanstvenih dognanj, zahtev javnosti in sprejete zakonodaje se je kakovost zraka v Evropi v zadnjih 60 letih bistveno izboljšala. Koncentracije številnih onesnaževal, vključno z žveplovim dioksidom, ogljikovim oksidom in benzenom, so se močno zmanjšale. Tudi koncentracije svinca so strmo upadle in so dalečpod mejnimi vrednostmi, ki jih določa zakonodaja.

Kljub vsem tem dosežkom pa Evropa še vedno ne dosega takšne kakovosti zraka, kot jo predvideva zakonodaja in si jo želijo prebivalci. Danes spadajo med glavna onesnaževala zraka v Evropi delci in ozon, ki v veliki meri pomenijo tudi resno tveganje za zdravje ljudi in okolje.

Veljavni zakoni in ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka se usmerjajo na določene sektorje, procese, goriva in onesnaževala. Nekateri od teh zakonov in ukrepov omejujejo količino onesnaževal, ki jih države smejo spuščati v ozračje. Z drugimi ukrepi poskušamo zmanjšati izpostavljenost prebivalcev škodljivim vplivom onesnaževal z omejevanjem visokih koncentracij določenega onesnaževala v zraku na določenem kraju in v določenem času.

Večje število držav članic EU ne dosega zakonsko predpisanih ciljnih vrednosti za izpuste za enega ali več onesnaževal (predvsem za dušikove okside). Velik izziv je tudi obvladovanje koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku, torej kakovost zraka. Mnoga mestna območja se spopadajo s povečano onesnaženostjo zaradi delcev, dušikovih dioksidov in ozona v prizemnih plasteh, katerih vrednosti so višje od pragov, določenih z zakonodajo.

Potrebujemo nadaljnje izboljšave

Nedavne javnomnenjske raziskave jasno kažejo na zaskrbljenost, evropske javnosti zaradi onesnaženega zraka. Skoraj vsak peti Evropejec je podvržen obolenju dihal, čeprav vsa obolenja niso nujno povezana s slabo kakovostjo zraka. Štirje od petih Evropejcev menijo, da bi morala EU predlagati dodatne ukrepe za spopadanje s težavami, povezanimi s kakovostjo zraka v Evropi.

Trem od petih Evropejcev se zdi, da niso ustrezno obveščeni o kakovosti zraka v svoji državi. Dejansko le slabih 20 % Evropejcev meni, da se je kakovost zraka v Evropi izboljšala, čeprav je bil v zadnjih desetletjih dosežen bistven napredek. Več kot polovica Evropejcev celo meni, da se je kakovost zraka v zadnjih 10 letih poslabšala.

Obveščanje o vprašanjih, povezanih s kakovostjo zraka, je izredno pomembno. Poleg boljšega razumevanja današnjega stanja kakovosti zraka v Evropi lahko to pomaga predvsem zmanjšati učinke izpostavljenosti visoki onesnaženosti zraka. Za ljudi, katerih družinski člani imajo obolenja dihal ali srca in ožilja, je lahko podatek o onesnaženosti zraka v njihovem mestu ali dostop do točnih in pravočasnih podatkov nujno potreben.

(c) Valerie Potapova | Shutterstock

Morebitne koristi ukrepov so velike

Letos bo Evropska unija začela prenavljati politiko o zraku za prihodnje obdobje, kar ni lahka naloga. Treba bo zmanjšati učinke onesnaženosti zraka na zdravje ljudi in okolje. Ocene stroškov teh učinkov so izredno visoke. Dejstvo je, da kakovosti zraka v Evropi ni mogoče enostavno in hitro izboljšati. Dolgoročno se bomo morali spopasti z večjim številom različnih onesnaževal iz različnih virov. Zato bo potreben bolj strukturiran premik k zelenemu gospodarstvu ter k bolj zeleni potrošnji in zelenim vzorcem proizvodnje.

Znanstvene ugotovitve kažejo, da še tako majhne izboljšave kakovosti zraka (predvsem v gosto naseljenih območjih) pozitivno učinkujejo na zdravje in pomenijo finančni prihranek. Koristi, ki jih prinaša izboljšanje zraka so boljša kakovost življenja za državljane, saj ti redkeje obolevajo za boleznimi, ki jih povzroča onesnaženje, večja produktivnost zaradi krajših odsotnosti z dela zaradi bolezni in nižji stroški zdravstvenih storitev.

Znanost potrjuje, da ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka prinašajo večstranske koristi. Nekateri toplogredni plini so na primer pogosta onesnaževala zraka. Zagotavljanje vzajemno koristnih politik o podnebju in zraku pomaga pri boju proti podnebnim spremembam ter hkrati izboljšuje kakovost zraka.

Bolj učinkovito izvajanje zakonodaje o zraku tako prinaša priložnost za izboljšanje kakovosti zraka. Pogosto so lokalne in regionalne oblasti tiste, ki te politike uporabljajo v praksi in se ob tem spopadajo z vsakodnevnimi izzivi, ki so posledica slabe kakovosti zraka. Navadno so to javne uprave, ki so najbliže ljudem, ki jih onesnaženost zraka zadeva. Med njimi so tudi lokalne oblasti, ki imajo na voljo pravo bogastvo informacij in konkretnih rešitev za reševanje problematike onesnaženosti zraka na svojem območju. Zato je povezovanje lokalnih oblasti, izmenjava izkušenj pri spopadanju z izzivi, idej in rešitev izjemno pomembno. S tem pridobimo nova orodja za doseganje zakonodajnih ciljev, izboljša pa se tudi obveščenost prebivalcev ter posledično manjša vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi.

Pred nami je izziv, kako znanje o zraku prenesti v izboljšanje politik in s tem zmanjšati negativne učinke na zdravje ljudi. Kateri ukrepi so tisti, s katerimi lahko zmanjšamo učinek onesnaženosti zraka na zdravje in okolje? Katere možnosti, ki jih imamo na voljo, so najboljše? Kakšna je pot do ciljev?

Ravno v takšnih trenutkih morajo znanstveniki, snovalci politik in državljani stopiti skupaj in odgovoriti na zastavljena vprašanja – le tako lahko zagotovimo, da bo kakovost zraka v Evropi še boljša.

Prof. Jacqueline McGlade
izvršna direktoricas