Ali je „poslovno smiselno“?

Napad velikih opic verjetno med Unileverjevimi največjimi poslovnimi tveganji ni bil omenjen, vendar se je zgodil. Dne 21. aprila 2008 so Unileverjev sedež v Londonu in njegove obrate v Merseysidu, Rimu in Rotterdamu napadli aktivisti Greenpeacea, oblečeni v orangutane. Aktivisti so protestirali proti škodi, ki jo je indonezijskim tropskim deževnim gozdovom povzročila proizvodnja palmovega olja, ki se uporablja v številnih Unileverjevih izdelkih. Kmalu po napadu je družba objavila, da bo do leta 2015 zagotovila pridobivanje celotne količine palmovega olja iz trajnostnih virov. Potem je družba pripravila poslovni načrt, s katerim bo vključila trajnostni razvoj med bistvene elemente svojega poslovanja.

Večnacionalno družbo lahko za sprejetje bolj trajnostnega delovanja motivirajo številni različni razlogi. Lahko so povezani s celostno podobo družbe ali podobo njenih blagovnih znamk. Trajnostni razvoj lahko zahtevajo tudi njeni vlagatelji, ki se morda izogibajo naložbam v podjetja, ki ne obravnavajo tveganj, povezanih s spremembami okolja, ali niso zainteresirana, da bi izkoristila ekološke inovacije.

Kot pravi Karen Hamilton, podpredsednica za trajnostni razvoj v Unileverju: „Ne vidimo navzkrižja med rastjo in trajnostnim razvojem. To pravzaprav zahteva vse več potrošnikov.“

Sprejetje trajnostnega delovanja je lahko celo poslovno smiselno. Podjetja lahko dosežejo konkurenčno prednost in povečajo svoj tržni delež. Lahko pomeni tudi nove poslovne priložnosti za inovativne ekološke podjetnike, ki se odzivajo na naraščajoče povpraševanje po „zelenih“ izdelkih.

Karen dodaja: „Trajnostni razvoj vključuje tudi zmanjševanje stroškov. Če zmanjšamo količino embalaže, lahko zmanjšamo porabo energije v tovarni, s čimer prihranimo denar in povečamo donosnost.“

Kje najti zamisli?

Ko začnejo velike večnacionalne družbe sprejemati bolj zelene postopke, lahko že zaradi svoje velikosti dosežejo spremembe na terenu. Stremijo k temu, da njihovi konkurenti sprejmejo podobne prakse. Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj (WBCSD), ki je bil ustanovljen na predvečer Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Riu leta 1992, da bi združil poslovni sektor, je platforma, ustanovljena za spodbujanje trajnostnega razvoja v poslovnem sektorju.

V poročilu WBCSD z naslovom „Vizija za leto 2050“, ki so ga sestavili vodilni izvršni direktorji in strokovnjaki, so navedene ključne zahteve, ki jih mora poslovni sektor udejanjiti v naslednjih desetletjih, da bi dosegel trajnostni razvoj na svetovni ravni. Z drugimi besedami, to je zahteva po trajnostnem razvoju od znotraj.

Najpomembnejše „zahteve“, ki jih je opredelil WBCSD, odražajo številne cilje oblikovalcev politik: zagotoviti tržne cene, ki bodo vključevale stroške okoljske škode, poiskati učinkovite načine za proizvodnjo večjih količin hrane brez povečane uporabe zemlje in vode, ustaviti krčenje gozdov, zmanjšati emisije ogljika na svetovni ravni s preusmeritvijo na okolju prijazno energijo ter učinkovita raba energije povsod, tudi v prometnem sektorju.

Projekt razkrivanja ogljika (CDP) je še ena pobuda za spodbujanje trajnostnega razvoja v poslovnem sektorju. To je neprofitna organizacija, katere cilj je doseči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter uporabe vode v podjetjih in mestih. CDP pomaga tudi vlagateljem pri ocenjevanju poslovnih tveganj, povezanih z okoljem, kot so podnebne spremembe, pomanjkanje vode, poplave in onesnaževanje ali preprosto pomanjkanje surovin. Vlagatelji imajo zlasti v med sedanjo finančno krizo pomembno besedo pri tem, katera podjetja bodo preživela.

Rešitve, ki bi ustrezala vsem, ni

Vprašanje, ki ostaja: kako lahko podjetje prenese trajnostni razvoj v upravljanje podjetja? Rešitve, ki bi ustrezala vsem, ni, vendar je na voljo dosti nasvetov in podpore.

Platforme za trajnostno poslovanje, kakor sta Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj in Projekt razkrivanja ogljika, usmerjajo podjetja, ki se želijo postaviti v ospredje. Obstajajo tudi bolj ciljna priporočila, kakor so smernice OECD za večnacionalne družbe, ki so priložene k Deklaraciji OECD o mednarodnih naložbah in večnacionalnih družbah. Vsebujejo prostovoljna načela in standarde za odgovorno vodenje podjetij za večnacionalne družbe, ki delujejo v državah podpisnicah deklaracije.

Večina sedanjih shem je seveda prostovoljna in se običajno obravnava v širšem okviru družbene odgovornosti podjetij.

Prehoda na bolj trajnostne postopke ne usmerja le najvišje vodstvo v različnih podjetjih. Vlade in javni organi na sploh lahko pomagajo podjetjem z ustvarjanjem enakih konkurenčnih pogojev in zagotavljanjem spodbud. Morda orangutanske preobleke niso vedno potrebne, vendar lahko potrošniki in civilna družba zasebnemu sektorju svojo voljo sporočijo enostavno tako, da pokažejo zanimanje za okolju prijazne izdelke.

Karen s tem soglaša: „Vlade in civilna družba morajo vsekakor delati skupaj. Podjetja lahko dosežejo spremembe zlasti v čezmejnih dobavnih verigah in seveda obsegu, v katerem dosegajo potrošnike.“

Dodatne informacije

• Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj (World Business Council for Sustainable Development): www.wbcsd.org
• Projekt razkrivanja ogljika (Carbon Disclosure Project): www.cdp.net