Lokalno in globalno

Verjetno vsi poznamo pravljico o Hansu Brinkerju, nizozemskem dečku, ki je vso noč s prstom mašil luknjo v jezu, da bi ustavil pronicanje vode in preprečil poplavo mesta Harlem. Da jo je napisala ameriška avtorica Mary Mapes Dodge (1831–1905), ki ni bila nikoli na Nizozemskem, pa marsikoga preseneti.

Joep Korting ni tako zelo znan, vendar je ključni člen v enem od najnaprednejših sistemov za gospodarjenje z vodami na svetu, ki vključuje lokalno, regionalno in nacionalno upravo, povezave z organi v drugih državah ter napredne računalniško podprte sisteme za spremljanje, ki uporabljajo satelite za nenehno preverjanje infrastrukture.

Joep je tudi eden od členov na terenu, ki so bistvenega pomena za izvajanje enega od najbolj ambicioznih in celovitih zakonov EU − Vodne direktive.

Vodna direktiva zahteva usklajeno ukrepanje, da se do leta 2015 doseže „dobro stanje“ vseh voda EU, vključno s površinsko in podzemno vodo. Določa tudi, kako je treba gospodariti z vodnimi viri na podlagi naravnih vodnih območij. Pri izboljševanju in varovanju evropskih vodnih teles in vodnih organizmov Vodno direktivo dopolnjuje več drugih zakonov EU, tudi Morska in Poplavna direktiva.

Ponovni razmislek o načinu življenja

Ni skrivnost, da je voda na Nizozemskem velik problem. Okrog 25 % površine njenega ozemlja, na katerem živi 21 % nizozemskega prebivalstva, leži pod morsko gladino. Petdeset odstotkov njene površine je le en meter nad morsko gladino. Vendar se mora Nizozemska ukvarjati tudi z drugimi problemi, ne le z morjem. Oskrba državljanov in podjetij s celinsko vodo, upravljanje rek, ki pritekajo iz drugih držav, in pomanjkanje vode v toplih obdobjih je le nekaj njenih nalog.

A Nizozemci niso edini. Voda postaja kritično vprašanje po vsem svetu. V dvajsetem stoletju smo doživeli največjo rast prebivalstva, gospodarstva, potrošnje in proizvodnje odpadkov doslej. Samo odvzem vode se je v zadnjih 50 letih potrojil.

Voda je le eden od virov, ki so pod naraščajočim pritiskom. Obstaja še dosti več okoljskih problemov, od kakovosti zraka do razpoložljivosti tal, ki so jih ključna dogajanja, kot so rast prebivalstva, gospodarstev in potrošnje, resno prizadela.

Čeprav nimamo popolne slike, nas to, kar vemo o okolju, sili k ponovnemu razmisleku o načinu uporabe in upravljanja svojih virov. To ponovno razmišljanje — zeleno gospodarstvo — morda pomeni temeljito spremembo načina življenja, poslovanja, potrošnje in ravnanja z odpadki, kar bo spremenilo naš celotni odnos do planeta. Bistveni element zelenega gospodarstva je učinkovito upravljanje naravnih virov na Zemlji. Toda kaj pomeni učinkovito upravljanje virov? Kakšno je lahko v primeru vode?

Upravljanje vode na terenu

Joep dela v lokalnem vodnem gospodarstvu v Deurneu na Nizozemskem vsako jutro od 8. ure dalje. Med njegovimi najpomembnejšimi nalogami je preverjanje majhnega števila od 17 000 kilometrov dolgih nasipov v majhni državi – 5 000 kilometrov teh nasipov državo varuje pred morjem in glavnimi rekami.

Joep preverja tudi kanale, zapornice in odtočne jarke, včasih odstranjuje odpadke ali odrezke iz kmetijstva, drugič popravlja poškodovano opremo. Ne glede na nalogo, stalno meri višino vode in prav nič ga ne more pripraviti do tega, da tega ne bi opravil.

Območje, na katerem dela, ima 500 nasipov, ki se dnevno spremljajo. Z dvigovanjem in spuščanjem zapornic se zvišuje ali znižuje gladina vode, da se nadzoruje gibanje vode v regiji. Kljub vsem visokotehnološkim sistemom Joep s sedmimi sodelavci dela ročno in vsak dan preverja zapornice. Gladina vode se nenehno spremlja, pripravljen je načrt za izredne razmere in telefonske zveze za klic v sili, ki deluje 24 ur.

Demokracija zainteresiranih strani

Joep in njegovi sodelavci izvajajo sklepe, ki jih sprejmejo nizozemski organi za gospodarjenje z vodami. Na Nizozemskem je trenutno 25 lokalnih organov za gospodarjenje z vodami. Skupaj predstavljajo institucionalni model, ki izvira iz 13. stoletja, ko so se kmetje združili in se dogovorili o skupnem odvajanju vode s polj. Kar je edinstveno, je, da so vodna gospodarstva popolnoma neodvisna od lokalne uprave in imajo celo svoje proračune in volitve — tako so najstarejše demokratične institucije na Nizozemskem.

„To pomeni, da ko se začnejo razprave o proračunu ali lokalne volitve, ne tekmujemo z naložbami v lokalna nogometna igrišča, šolske objekte, mladinski klub ali novo cesto, ki bi lahko bili bolj priljubljena izbira,“ pravi Paula Dobbelaar, vodja vodnega gospodarstva okraja Aa en Maas in Joepova šefinja.

„Opravljamo tudi vsakdanje dejavnosti, na primer v zvezi z Vodno direktivo se dejansko trudimo našim rekam zagotoviti več svobode. Dovolimo jim, da vijugajo in poiščejo svojo pot in ne tečejo le v ravnih črtah. Takšna svoboda in več prostora jih zelo spremenita in tako spet postanejo del naravnejšega ekosistema,“ pravi Paula.

„Težava na Nizozemskem je, da smo bili v preteklosti zelo dobro organizirani in uspešni pri obravnavanju problemov v vodo, saj smo 50 let ohranjali varnost za vse, danes pa ljudje to jemljejo kot samoumevno. Lani na primer smo imeli v tem delu Evrope zelo močno deževje, kar je povzročilo veliko zaskrbljenost v Belgiji, toda ne na Nizozemskem. Tu so ljudje pričakovali, da bo za vse poskrbljeno,“ dodaja Paula.

Omenili smo, da so člani lokalnega vodnega gospodarstva voljeni, vendar na teh volitvah glasuje le 15 % prebivalstva. „To res ni reprezentativno in je spet posledica dejstva, da so ljudje na Nizozemskem postali nekoliko imuni na vprašanja v zvezi z vodo,“ pravi.

Širok spekter med lokalnim in globalnim

Najpomembnejše možnosti politik za učinkovito trajnostno gospodarjenje z vodami morajo vključevati tehnološke inovacije, prilagodljivo in sodelujoče vodenje, sodelovanje javnosti, instrumente za ozaveščanje in gospodarske instrumente ter naložbe. Vključenost ljudi na lokalni ravni je bistvenega pomena.

„Voda nas nedvomno povezuje na svetovni in lokalni ravni, s problemi in rešitvami,“ pravi Sonja Timmer, ki dela v mednarodnem oddelku nizozemskega združenja regionalnih vodnih gospodarjev, krovni organizaciji za gospodarjenje z vodami na Nizozemskem.

„Dejstvo je, da se kljub visoki ravni varnostnih standardov na Nizozemskem srečujemo z višjimi gladinami morja, zelo suhimi zimami, ki jim sledi povečano število pojavov muhastega deževja v avgustu, poleg tega pa je bila v zadnjih letih reka Ren zaradi močnega deževja v Švici in Nemčiji zelo visoka. Ta voda pride k nam.“

Okolje ohraniti v središču zanimanja

„Obravnavanje večje količine vode, ki v nekaterih obdobjih teče čez mednarodne meje, ali višjih gladin morja, očitno zahteva mednarodno ukrepanje. Smo del mednarodnega omrežja in na podlagi skupnih izkušenj vidimo, da je naše delo oteženo, če problem vode ni vsak dan izpostavljen v medijih,“ pravi Sonja.

„Menim, da je naše delo na lokalni ravni povezano z nacionalnim in mednarodnim vidikom,“ doda Paula. „Po eni strani imamo zaposlene, ki hodijo naokrog ter preverjajo zapornice in vodne tokove … Naši odjemalci (kmetje, državljani, organizacije za ohranitev narave) želijo, da poskrbimo, da so čisti in da je gladina vode ustrezna. Po drugi strani imamo velike načrte, ki so iz zelo abstraktnih načel Vodne direktive preneseni v dejanske delovne načrte za Joepovo delo na terenu. Zdaj cenim ta lokalni vidik. Prej sem delala drugod po svetu na strateški ravni, na visoki ravni z zelo malo razumevanja za potrebe po ureditvi lokalnih struktur.“

„Na sestankih z ministri in med pogovori o svetovni strategiji o vodah je zelo težko ostati trdno na tleh. To je glavni problem držav v razvoju: veliko strategije na visoki ravni, a zelo malo razumevanja, infrastrukture, naložb na terenu.“

„Zdaj, ko problemi z vodo postajajo v Evropi nujna stvarnost, tudi mi potrebujemo lokalni pristop ,ostajanja na trdnih tleh‘, pa tudi večje načrte,“ pravi Paula.

„Imam osem ljudi, ki vsak dan na terenu pregledujejo zapornice. Vsi živijo tukaj in razumejo lokalne ljudi in lokalne razmere. Brez tega se lahko zgodi, da se en neuspeli načrt preprosto nadomesti z drugim. Vsi moramo delati na tem, da dosežemo spremembe na lokalni ravni in omogočimo ljudem, da sami skrbijo za vodna vprašanja,“ pravi.

„Tudi lokalna raven je bistvena,“ se strinja Sonja. „Upravljanje in funkcionalni, decentralizirani pristop imata lahko mnogo oblik in to je tisto, kar omogoča delovanje. Spet moramo vključiti ljudi in jim pojasniti, da obstaja tveganje in da potrebujemo njihovo sodelovanje,“ pravi.

Kriza upravljanja

Čeprav se v nekaterih delih sveta pojavlja tveganje pomanjkanja vode, drugod pa tveganje poplav, govorjenje o svetovni vodni krizi ni točno. Namesto nje gre za krizo gospodarjenja z vodo.

Zadovoljevanje potreb družbe, ki je gospodarna z viri in nizkoogljična, ohranjanje človekovega in gospodarskega razvoja ter ohranjanje bistvenih funkcij vodnih ekosistemov zahteva, da svojim v glavnem tihim ekosistemom zagotovimo glas, lobi. Govorimo o političnih izbirah, izbirah, ki morajo temeljiti na pravilnem vladnem in institucionalnem okviru.

Zgodba o dečku, ki je vtaknil prst v jez, se danes pogosto omenja, da opiše več različnih pristopov za obvladovanje stanja. Lahko pomeni majhen ukrep, da se prepreči velika katastrofa. Lahko pomeni tudi prizadevanja za zdravljenje simptomov namesto obravnavanja vzrokov.

Dejstvo je, da bodo za učinkovito gospodarjenje z vodami, tako kot za gospodarjenje z mnogimi drugimi viri, potrebne rešitve, ki bodo izhajale iz kombinacije ukrepov in odločitev na različnih ravneh. Svetovni cilji in obveznosti se lahko prenesejo v konkretne dosežke le, če obstajajo ljudje kot sta Joep in Paula, da jih izvajajo.

Dodatne informacije

• Poročilo EEA 1/2012 Na poti k učinkovitejši uporabi vodnih virov v Evropi (Towards efficient use of water resources in Europe)