Zemlja 2050 – globalni megatrend

Vedno bolj urbani svet verjetno za mnoge pomeni večjo porabo in večjo blaginjo. Toda s seboj prinaša tudi večjo revščino zapostavljenih mestnih skupin prebivalstva. Slabi življenjski pogoji v mestih in s tem povezana tveganja za okolje in zdravje bi lahko vplivali na vse dele sveta.

Preberite več

Svetovna premoč se menja. Ena velesila izgublja moč, povečuje se gospodarski in diplomatski pomen regionalnih sil. Z razširitvijo globalne medsebojne odvisnosti in trgovine bo imela koristi tudi Evropa, če bo znala povečati učinkovitost virov in spodbujati gospodarstvo na osnovi znanja. S prihodnjim prenosom gospodarske moči bo imela EU morda manjši vpliv na svetovni ravni. Glede na trenutne spremembe globalnih mehanizmov upravljanja bo oblikovanje politik, ki bodo učinkovito izražale evropske interese na mednarodni ravni, bo naraščajuč politični izziv.

Preberite več

Možnost izpostavljenosti novim nastajajočim in ponavljajočim se boleznim, nesrečam in novim pandemijam narašča z večjo mobilnostjo ljudi in blaga, podnebnimi spremembami in revščino.

Preberite več

Kako bomo preživeli ob čedalje močnejšem pehanju za nezadostnimi viri? Odgovor se morda skriva v učinkovitejši proizvodnji in rabi virov, novih tehnologijah in inovacijah ter okrepljenem sodelovanju s tujimi partnerji.

Preberite več

Svetovna populacija bo leta 2050 še vedno naraščala, toda počasneje kot v preteklosti. Ljudje bodo živeli dlje, bolje bodo izobraženi in se več selili. Nekatere populacije se bodo povečevale, druge pa zmanjševale. Migracije so le del nepredvidljivih napovedi za Evropo in svet.

Preberite več

Večino kemikalij proizvajajo tako imenovane „razvite države“, toda njihova proizvodnja se več kot dvakrat hitreje povečuje v Indiji, na Kitajskem ter v Braziliji, Južni Afriki in Indoneziji. Njihov ekonomski delež pri celotni svetovni proizvodnji kemikalij naj bi se do leta 2020 povečal na približno 30 %, do leta 2030 pa na približno 40 %.

Preberite več