Netrajnostna potrošnja

„Nekega poznega večera se je prek kmetije začel širiti dim. Ni bilo prijetno. Pepel je padal kot sneg,“ pravi Guðni Þorvaldsson, ki vodi družinsko kmetijo na jugu Islandije, le 8 km od vulkana Eyjafjallajökull. „Ovce, jagneta in nekaj konjev smo morali odvesti pod streho. Ker je bilo ravno obdobje jagnjitve, je bilo treba ovce pregledovati vsake tri ure. Vse je bilo sivo. Največji kosi pepela so bili veliki 3 cm. Pri hoji po njem so ostajali odtisi kot v snegu.“

Guðni Þorvaldsson in ostali prebivalci Islandije so bili na močan izbruh vulkana Eyjafjallajökull marca 2010 izredno dobro pripravljeni. Napreden sistem spremljanja, ki temelji na tehnologiji globalnega satelitskega sistema za določanje položaja, stalno meri aktivne vulkane na Islandiji. Meritve so pokazale, da se višina vulkana povečuje, kar je očiten pokazatelj vulkanske aktivnosti v gori. To so potrdile tudi druge dejavnosti spremljanja, kar potrjuje, kako dragocene so lahko okoljske informacije v kombinaciji z učinkovitim javnim informacijskim sistemom.

Preostali svet morda ni bil tako dobro pripravljen. V nekaj dneh so učinki postali globalni, zlasti zaradi gostega oblaka pepela, ki je omejeval zračni promet. Pepel se je nahajal med 6 000 and 11 000 metri – v istem višinskem razponu, kot ga uporabljajo letala. Zračni prostor nad Evropo je bil zaprt, zaradi česar so bili odpovedani vsi leti v Evropo, celo iz tako oddaljenih krajev kot je Sydney. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je ocenilo, da so letalske družbe vsak dan utrpele izgubo prihodka v višini 200 milijonov USD.

Učinki so bili vidni v skoraj vseh panogah, odvisnih od letalskega prevoza. V Keniji so rastline, cvetje in zelenjava, ki se pridelujejo za evropski trg, zgnile na žgočem soncu, kar je povzročilo izgubo v višini več milijonov evrov. Po ocenah naj bi bilo v prvih nekaj dneh po izbruhu vulkana zavrženih deset milijonov cvetlic – večinoma vrtnic. Z zelenjavo, kot so beluši, brokoli in zeleni fižol, so nakrmili živino, namesto da bi pristala na mizah evropskih gospodinjstev. V Evropi se je čutilo pomanjkanje zalog sveže tune iz Vietnama in s Filipinov.

Srhljivo tiho nebo nad Evropo aprila 2010 nas je spomnilo na to, kako gost je običajno zračni promet. Zgodbe o gnijočem cvetju in zelenjavi v Keniji so nas spomnile, od kod prihaja nekatere vrste cvetja in zelenjave. Izbruh vulkana je dejansko jasno izpostavil povezavo med nekaterimi ključnimi sistemi – človeškimi in naravnimi – na katerih temelji naša globalizirana družba.

Naš veliki odtis

Ekološki odtis je eden od številnih meril, ki se uporabljajo za prikaz tega, kako visoke zahteve ima človeštvo do planeta. Odtis ima omejitve, vendar je mogoče njegov koncept sorazmerno lahko razumeti: ocenjuje območje zemlje in morja, ki je potrebno za zagotavljanje virov, ki jih uporabljamo, in za absorpcijo odpadkov.

Leta 2003 je ekološki odtis Evropske unije zajemal 2,26 milijarde globalnih hektarjev ali 4,7 globalnega hektarja na osebo, celotno produktivno območje Evrope pa je zajemalo 1,06 milijarde globalnih hektarjev ali 2,2 globalna hektarja na osebo (WWF, 2007).

Če bi vsa svetovna populacija živela kot Evropejci, bi človeštvo potrebovalo več kot 2,5 planeta za zagotavljanje virov, ki jih potrošimo, absorpcijo naših odpadkov in nekaj prostora za prostoživeče vrste (WWF, 2007).

Dan izčrpanja Zemljinega ekološkega proračuna (Earth Overshoot Day)

Dan izčrpanja Zemljinega ekološkega proračuna označuje dan v koledarskem letu, ko človeštvo potroši toliko ekoloških virov, kolikor jih lahko narava proizvede v 12 mesecih. To je dan, ko izpraznimo kolektivno denarnico in si začnemo izposojati od planeta.

Leta 2010 je mednarodna organizacija Global Footprint Network ocenila, da je človeštvo do 21. avgusta iztrošilo vse ekološke storitve, od filtriranja CO2 do proizvodnje surovin za hrano, ki bi jih lahko narava zanesljivo zagotavljala vse leto. Od 21. avgusta do konca leta smo ekološke potrebe izpolnjevali z siromašenjem zalog virov in kopičenjem toplogrednih plinov v ozračju.

Negovanje navad

Tako „globalni odtis“ kot „dan izčrpanja Zemljinega ekološkega proračuna“ sta le grobi oceni. Toda gotovo vemo, da se je v zadnjih desetletjih izredno povečalo povpraševanje po naravnih virih po vsem svetu. Glavni dejavnik za to je bila rast prebivalstva, bogastva in potrošnje. Največja rast prebivalstva je bila zabeležena v državah v razvoju, medtem ko imajo razvite države najvišje ravni bogastva in potrošnje.

Ekološki primanjkljaj v Evropi – razliko med našim odtisom in razpoložljivostjo naravnih virov – rešujemo z uvažanjem blaga in storitev prek meja. Prav tako izvažamo določeno količino odpadkov. Dejansko smo vse manj samozadostni.

Zaradi naraščajoče globalne trgovine vedno več pritiskov in učinkov na okolje, ki jih povzroča potrošnja v državah EU, občutijo drugje. Ta prenos je v določeni meri prisoten med državami EU, v veliki meri pa zunaj njih in presega območje izvajanja veljavnih politik EU, povezanih s proizvodnjo. To pomeni, da izvažamo učinke naše potrošnje v države, v katerih je okoljska politika pogosto nerazvita, s čimer nad lokalnim prebivalstvom in okoljem izvajamo izreden pritisk.

Svetovna poraba povzroča velike in nepopravljive posledice za globalne ekosisteme: vsako leto je posekanih 130 000 km2 tropskega deževnega gozda. Poleg tega je bila po letu 1960 zapuščena tretjina svetovnih kmetijskih zemljišč ali pa je bila izčrpana zaradi prekomernega izkoriščanja in degradacije zemlje. (*)

Prekinitev začaranega kroga Izboljšati je treba ravnovesje med potrebo po ohranitvi naravnega kapitala in njegovo porabo za oskrbovanje gospodarstva. Povečanje učinkovitosti rabe virov je ključno. Ob upoštevanju, da so naše zahteve do naravnih sistemov netrajnostne, moramo narediti več z manj.

Na srečo je to področje, na katerih se zdi, da so interesi okoljskih in trgovinskih sektorjev usklajeni: podjetja so uspešna ali propadejo, odvisno od njihove sposobnosti, da iz vložkov iztržijo največjo vrednost, tako kot je ohranjanje naravnega sveta in blaginje ljudi odvisno od tega, ali smo sposobni, da z omejenim pritokom virov storimo več.

Učinkovitost virov je zdaj vodilna pobuda v EU in je bistveni element strategije pametne, trajnostne in vključujoče rasti do leta 2020. Učinkovitost virov lahko dosežemo z upoštevanjem načel dobrega poslovanja in dobre okoljske prakse, pri čemer je treba narediti več z manjšo količino odpadkov. To je podobno povezovanju bolj zdrave prehrane s sistemom vadbe – sčasoma ugotovimo, da lahko naredimo več z manj.

(*) Več informacij je na voljo v tematskih presojah SOER: consumption and the environment (potrošnja in okolje): www.eea.europa.eu/soer/europe/consumption-and-environment