naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Kompleksni izzivi v medsebojno povezanem svetu

Spremeni jezik
Article Objavljeno 06.07.2011 Zadnja sprememba 21.03.2023
Photo: © EEA/John McConnico
Eden od glavnih sklepov vodilnega poročila agencije EEA, SOER 2010, je očiten: „okoljski izzivi so kompleksni in jih ne smemo obravnavati posamično“.

To enostavno pomeni, da so okoljska vprašanja povezana in so pogosto le en del izzivov, s katerimi se srečujemo mi in naš planet. Dejansko živimo v zelo povezanem svetu, ki je sestavljen iz več različnih, vendar povezanih sistemov – okoljskih, družbenih, gospodarskih, tehničnih, političnih, kulturnih itd. – in smo od njega odvisni.

Ta globalna medsebojna povezanost pomeni, da lahko okrnitev enega elementa povzroči nepričakovane posledice drugje. Tudi nedavni globalni finančni zlom in kaos v letalskem prometu, ki ga je povzročil islandski vulkan, kažeta, kako lahko nenadne motnje na enem področju vplivajo na celotne sisteme.

To medsebojno povezanost pogosto imenujemo „globalizacija“, ki ni nov pojav. V Evropi nam je globalizacija omogočila, da smo lahko napredovali kot celina in za dlje časa prevzeli vodilno gospodarsko vlogo. Na svoji poti smo uporabili ogromno lastnih naravnih virov in naravnih virov drugih držav. Naš „odtis“ ali vpliv je velik in sega znatno prek naših meja.

Gonilne sile v osrčju globalizacije bodo po pričakovanjih v prihodnosti izredno vplivale na Evropo in njeno okolje. Številnih med njimi ne moremo nadzorovati. Svetovno prebivalstvo bi na primer lahko do leta 2050 preseglo devet milijard ljudi, kar bi imelo znatne posledice za okolje. Število prebivalcev se bo najverjetneje najbolj povečalo v Aziji in Afriki, medtem ko bo v najbolj razvitih državah (v Evropi, na Japonskem, v Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji) rast verjetno le okoli 3 %.

Okoljski izzivi, povezani so tesno povezani s svetovnimi dejavniki sprememb

Svet oblikuje vrsta razvijajočih se trendov. Nekatere imenujemo „globalni megatrendi“, saj vključujejo socialno, tehnološko, gospodarsko, politično in celo okoljsko razsežnost. Med ključnimi spremembami so spreminjanje demografskih vzorcev ali pospeševanje stopnje urbanizacije, vse hitrejše tehnološke spremembe, poglabljanje vključevanja na trg, vse večje menjavanje gospodarske moči ali spreminjanje podnebja.

Taki trendi imajo neizmerne posledice za globalno povpraševanje po virih. Mesta se širijo. Potrošnja spiralno narašča. Svet pričakuje stalno gospodarsko rast. Proizvodnja se seli k novim gospodarstvom v vzponu, katerih ekonomski pomen narašča. V globalnih političnih procesih imajo lahko nedržavni subjekti čedalje pomembnejšo vlogo. Pričakujejo se pospešene tehnološke spremembe. „Dirka v neznano“ prinaša nova tveganja, vendar tudi nove priložnosti.

Prihodnji vplivi teh „globalnih megatrendov“ na evropsko okolje so obravnavani v enem poglavju SOER in so temeljni del Signalov 2011. Ti ključni trendi imajo velike posledice za naše globalno okolje in upravljanje njegovih virov. V publikaciji Signali 2011 so razdelki z naslovom „Zemlja 2050 – globalni megatrend“, v katerih obravnavamo ključne trende in ocenjujemo njihove prihodnje vplive na okolje v Evropi.

Ne moremo natančno reči, kako bo videti Zemlja leta 2050 in v kakšnem stanju bo, vendar je veliko trendov že vzpostavljenih. Kako se bodo razvijali, je odvisno od odločitev, ki jih sprejemamo zdaj. Prihodnost je torej v naših rokah. Sprejemajmo pametne odločitve. Naši vnuki in vsi drugi, ki bodo člani naše družine leta 2050, nam bodo hvaležni.

Permalinks

Geographic coverage

Akcije dokumenta