naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Trajnostna mesta: preoblikovanje evropske mestne krajine

Spremeni jezik
Article Objavljeno 08.11.2021 Zadnja sprememba 16.11.2021
3 min read
Photo: © Uno Raamat, Unsplash
Evropa si je zastavila ambiciozne okoljske in podnebne cilje, od ogljične nevtralnosti do krožnega gospodarstva, od čistejšega zraka do čistejšega prometa. Večina Evropejcev živi v mestih, zato morajo ta imeti odločilno vlogo pri doseganju ciljev Evrope glede trajnostnosti. Vprašanje torej je: kako lahko mesta postanejo bolj trajnostna?

Talin, glavno mesto Estonije, je bil nedavno razglašen za zmagovalca nagrade za zeleno prestolnico Evrope 2023 in se tako pridružil številnim drugim zmagovalnim mestom, kot so Stockholm, Hamburg, København, Grenoble, Ljubljana, Lizbona in Lahti. Nagrado Evropski zeleni list 2022 za manjša mesta z med 20 000 in 100 000 prebivalci sta prejela portugalski Valongo in nizozemski Winterswijk. Imel sem čast sodelovati pri odločanju žirije. Videti, kako evropska mesta sprejemajo ukrepe za trajnostnost in se pripravljajo na prihodnje izzive, je bilo zelo navdihujoče. Vendar pot do trajnostnosti mest ni enostavna.

V mestih živijo približno trije od štirih Evropejcev. Mesta so kompleksni sistemi, ki skupnosti in okolje združujejo v živ organizem, ki se nenehno spreminja. So družbena, kulturna in gospodarska središča, vpeta v okoliška območja. Kljub tem skupnim točkam je vsako mesto v Evropi edinstveno. Mesta imajo svojstvene značilnosti, ki so se razvile skozi zgodovino ter so jih oblikovali njihov geografski položaj, prebivalci in socialnopolitični sistemi. Zato so izzivi, s katerimi se srečujejo, zelo različni.

Nekatera mesta se spopadajo s staranjem in zmanjševanjem števila prebivalstva, druga pa rastejo. Upad določene gospodarske panoge, kot so težka industrija, turizem ali ribištvo, lahko zelo prizadene gospodarstvo nekaterih mest, medtem ko nekatera mesta delujejo kot magneti za gospodarske inovacije in privabljajo mlade talente iz vse EU. Podobno se lahko tudi vplivi na okolje močno razlikujejo.

Naša orodja, kot sta indeks kakovosti evropskega zraka in pregledovalnik kakovosti zraka v evropskih mestih, kažejo, da ne dihamo vsi enakega zraka, kar ima različne vzroke in posledice. Druge ocene in kazalniki kažejo, da podnebne spremembe na različne regije in mesta različno vplivajo. Obalna mesta, zlasti ob severozahodnem Atlantiku, se bodo spopadala z večjim tveganjem pojavov neurij, mesta na jugu pa s pomanjkanjem vode ali gozdnimi požari. Naše študije kažejo tudi, da so v posameznih mestih nekatere skupnosti in skupine, zlasti starejši ljudje, ranljivejše, saj lahko nanje vplivajo številne okoljske nevarnosti, kot sta onesnaženost zraka ali hrup.

Hkrati morajo vsa mesta kljub svojim edinstvenim značilnostim in izzivom sprejeti ukrepe, da se pripravijo na podnebne spremembe. Vsa mesta bodo morala prispevati k podnebni nevtralnosti, krožnemu gospodarstvu in ciljem biotske raznovrstnosti, hkrati pa zagotoviti čistejše in bolj zdravo okolje ter boljše družbene in ekonomske priložnosti za svoje prebivalce.

Večina evropskih mest je poseljena že več stoletij, njihove ulice, soseske in stavbe pa odražajo to dediščino. Obstoječa infrastruktura delno določa, kako hitro lahko zamenjamo stavbni fond ali prenovimo obstoječe stavbe ali ustvarimo nove prometne možnosti. V teh primerih je treba biti posebno pazljiv, kako doseči trajnostnost.

Končni cilj je sicer lahko enak, a pot do trajnostnosti bo nedvomno treba prilagoditi edinstvenim značilnostim in izzivom posameznega mesta. Pri Evropski agenciji za okolje smo združili različne deležnike in razvili skupen konceptualen okvir, ki je podlaga za naše nedavno poročilo in informativno predstavitev ter tudi naših prihodnjih ocen v zvezi s to problematiko. Namen okvira je mestnim oblastem in odločevalcem pomagati pri oblikovanju načrtov za trajnostni prehod na podlagi naslednjih šestih vidikov trajnostnosti mestnih središč: krožno mesto, odporno mesto, nizkoogljično mesto, zeleno mesto, vključujoče mesto in zdravo mesto.

Mesta lahko v okviru svojega prehoda na trajnostnost storijo marsikaj, od vzpostavitve zelenih in modrih območij v središčih mest do povezovanja javnega prevoza s sistemi aktivne mobilnosti, kot sta kolesarjenje in hoja, ali razvoja učinkovitejših sistemov recikliranja. Obsežnejše uvajanje tehnoloških dosežkov, kot so električna vozila ali delo na daljavo, lahko ta proces pospeši. Zelene prestolnice Evrope so jasen pokazatelj, kako lahko dolgoročna in skladna vizija, podprta z ustreznimi strukturami upravljanja, znanjem in podatki, v nekaj desetletjih resnično preoblikuje mesto.

 

 Hans Bruyninckx

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje
Uvodnik, objavljen v glasilu agencije EEA, september 2021

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

shranjeno pod:
shranjeno pod: european green capital
Akcije dokumenta