Intervju – Energetska učinkovitost prinaša koristi za vse

Potencialne koristi izboljšanja energetske učinkovitosti so precejšnje, in sicer ne le v smislu prihranka energije in boja proti podnebnim spremembam, temveč tudi v smislu prispevanja k celi vrsti drugih vzporednih koristi, vključno z izboljšanjem zdravja ljudi in ustvarjanjem delovnih mest. Tima Farrella, višjega svetovalca pri Københavnskem centru za energetsko učinkovitost, smo povprašali, kako lahko najučinkoviteje spodbudimo energetsko učinkovitost. Poudaril je, da so med ključnimi dejavniki uspeha usmerjeni ukrepi politike ter zadostni viri za podpiranje izvajanja in skladnosti.

Preberite več

Uresničevanje prehoda na čisto energijo iz obnovljivih virov

Vlaganje v čisto energijo mora biti tesno povezano z energetsko učinkovitostjo in zmanjšano porabo energije. Inovativne rešitve lahko korenito spremenijo načine naše proizvodnje, shranjevanja, prenosa in uporabe energije. Prehod s fosilnih goriv na čisto energijo iz obnovljivih virov bi lahko kratkoročno vplival na skupnosti, ki so odvisne od fosilnih goriv. Čista energija lahko z usmerjanjem politik in naložb v nova strokovna znanja zagotovi nove gospodarske priložnosti.

Preberite več

Energija in podnebne spremembe

Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam sta ključna izziva 21. stoletja. V središču teh izzivov je vprašanje energije – natančneje, naše splošne porabe energije in odvisnosti od fosilnih goriv. Da bi uspešno omejili globalno segrevanje, je nujno, da se energija po vsem svetu uporablja učinkovito ter da se za transport, ogrevanje in hlajenje uporablja energija, pridobljena iz čistih virov. Politike Evropske unije imajo pomembno vlogo pri spodbujanju tega energetskega prehoda.

Preberite več

Globalno in lokalno: varna in cenovno dostopna energija

Energija je dobrina, s katero se trguje na svetovnih trgih. Pomanjkanje dostopa do cenovno dostopnih virov energije, motnje v distribuciji energije, velika odvisnost od uvoza in divja nihanja cen – vsi ti dejavniki se štejejo za potencialne pomanjkljivosti, ki vplivajo na gospodarstvo ter posledično na gospodarsko in družbeno blaginjo prizadetih skupnosti. Ali lahko okrepitev zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov po vsej Evropi in svetu spremeni pravila svetovne energetske politike? Kako k temu prispeva energetska unija EU?

Preberite več

Intervju – Pridelovanje hrane ali goriva na naši zemlji?

Še pred desetletjem se je proizvodnja biogoriv iz rastlin štela za ekološko alternativo fosilnim gorivom. Pred kratkim pa je začelo prevladovati mnenje, da tekmuje s pridelavo hrane in da ni vedno učinkovita rešitev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka. Z Irini Maltsoglou, uradnico za naravne vire pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), smo se pogovarjali o proizvodnji biogoriv in kmetijstvu ter o tem, če in kako je to mogoče početi trajnostno.

Preberite več

Vožnja v električno prihodnost?

Na evropskih cestah se dogajajo tihe spremembe. V Evropi naj bi se povečala uporaba električnih vozil. Ta premik bi lahko pomagal tlakovati pot k bolj zelenemu sistemu cestnega prometa, vendar bi lahko pomenil tudi izzive v smislu zadovoljevanja potreb po energiji in vlaganj v ustrezno infrastrukturo.

Preberite več

Energija v Evropi – trenutno stanje

Evropske države predvsem zaradi večje energetske učinkovitosti porabijo manj energije kot pred desetimi leti. Evropa je poleg tega manj odvisna od fosilnih goriv zaradi manjše porabe energije in hitrejšega uvajanja energije iz obnovljivih virov, kot je bilo pričakovano. V obdobju 2005–2015 se je delež obnovljivih virov energije v porabi energije v EU skoraj podvojil, in sicer z 9 % na skoraj 17 %. Nekateri gospodarski sektorji in države prednjačijo na poti k čisti energiji. Čeprav tržni delež fosilnih goriv upada, so ta v Evropi še vedno glavni energetski vir.

Preberite več

Uvodnik – Oblikovanje prihodnosti energije v Evropi: čista, pametna in iz obnovljivih virov

Naša kakovost življenja je med drugim odvisna od zanesljive oskrbe z energijo po dostopni ceni. Energijo uporabljamo za ogrevanje in hlajenje domov, kuhanje in shranjevanje hrane, potovanja ter gradnjo šol, bolnišnic in cest. Pri številnih opravilih, ki prispevajo k našemu bogastvu in blaginji, uporabljamo stroje, stroji pa za svoje delovanje potrebujejo energijo. Večino energije, ki jo porabimo, še vedno pridobimo z zgorevanjem fosilnih goriv. Poleg tega precejšen del te energije potratimo že pred njeno uporabo in med njo.

Preberite več

Kemikalije v Evropi: razumevanje vplivov na zdravje ljudi in na okolje

Znano je, da izpostavljenost škodljivim kemikalijam vpliva na zdravje ljudi in na okolje. Kako ob dejstvu, da svetovna proizvodnja kemikalij narašča ter da se nenehno razvijajo in uporabljajo nove kemikalije, vemo, kaj je varno? S Xenio Trier, strokovnjakinjo za kemikalije pri EEA, smo se pogovarjali o različnih vprašanjih v zvezi z varno uporabo kemikalij v Evropi ter o tem, kako k zmanjševanju njihovih možnih stranskih učinkov prispeva Evropska unija.

Preberite več

Krožno gospodarstvo v Evropi: skupna odgovornost

V predstavah večine ljudi je krožno gospodarstvo še vedno abstrakten, če že ne oddaljen pojem. Čeprav je „zeleno“ razmišljanje in delovanje v svetu vse bolj priljubljeno, se mnogi ljudje še vedno ne zavedajo, da bomo morali za zagotovitev trajnostne prihodnosti in dolgoročne blaginje temeljiteje spremeniti svoj način življenja.

Preberite več

Finančna podpora za podnebne ukrepe: sredstva za nizkoogljično Evropo, odporno proti podnebnim spremembam

Naše podnebje se spreminja. Da bi omejili raven podnebnih sprememb , moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov in hkrati sprejeti ukrepe, s katerimi se bomo pripravili na trenutne in prihodnje vplive. Na obeh področjih ukrepanja bomo morali naložbe preusmeriti tja, kjer doslej še niso bile potrebne. S tem so se strinjali udeleženci konferenc o podnebju v Parizu in nedavno v Marakešu. Finančni sektor lahko ima in bo imel ključno vlogo pri podpiranju evropskega prehoda na nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam.

Preberite več

Kakovost zraka ostaja za mnoge Evropejce aktualna tema

Prejšnji mesec je Evropska agencija za okolje (EEA) izdala svoje najnovejše poročilo „Kakovost zraka v Evropi“, v katerem je ugotovljeno, da kljub postopnemu izboljševanju kakovosti zraka njegova onesnaženost ostaja največja okoljska nevarnost za zdravje v Evropi. Z Albertom Gonzálezom Ortizom, strokovnjakom za kakovost zraka v agenciji, smo se pogovarjali o ugotovitvah poročila ter o tem, kako tehnologija, kot so satelitski posnetki, pomaga izboljševati raziskave o kakovosti zraka.

Preberite več

Čas po Pariškem sporazumu: uresničevanje nizkoogljičnega gospodarstva

Lanskega decembra si je svet v Parizu zastavil velikopotezen cilj: omejiti dvig povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2o C, pri čemer si bo prizadeval za omejitev dviga temperature za 1,5 o C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Na srečanju na vrhu G 20 v začetku tega meseca so Kitajska in Združene države Amerike naznanile, da so se formalno zavezale, da bodo pristopile k Pariškemu sporazumu. To je pomemben korak naprej pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in omejitev globalnega segrevanja. Kljub temu obstoječe zaveze za zmanjšanje izpustov, ki so jih doslej sprejele države podpisnice, ne zadostujejo za izpolnitev tega velikopoteznega cilja.

Preberite več

Električna vozila: na poti k sistemu trajnostne mobilnosti

Sodobna družba je odvisna od pretoka blaga in oseb, vendar obstoječi prevozni sistemi negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje. Z Magdaleno Jóźwicko, projektno vodjo prihodnjega poročila o električnih vozilih, smo se pogovarjali o okoljskih prednostih in izzivih, povezanih z uporabo elektrike kot nadomestne možnosti za uporabo konvencionalnih goriv v vozilih.

Preberite več

Letalski in ladijski promet pod drobnogledom

Pobeg z letalom na kratek oddih čez konec tedna, bombažne majice, izdelane v Bangladešu, vrtnice iz Kenije … Vse to in še marsikaj nam je na voljo, odkar živimo v dobro povezanem, globaliziranem svetu. Letalski in ladijski promet prispevata h gospodarski rasti, vendar tudi škodljivo vplivata na zdravje ljudi, podnebje in okolje. Ob napovedih nadaljnje rasti sta ta dva sektorja začela iskati načine, kako zmanjšati svoj vpliv.

Preberite več

Intervju – »Najprej ljudje« za zelena mesta, v katerih je prijetno živeti

Naša mesta so bolj kot kdaj koli prej pod pritiskom rasti prebivalstva, prometne gneče in podnebnih sprememb. Kako lahko dosežemo, da se bomo po njih laže gibali ter da bo življenje v njih prijetnejše in bolj trajnostno? Neko urbanistično podjetje pomaga mestom z iskanjem drugačnih pristopov k urbanističnemu načrtovanju. Da bi ugotovili, kako to počnejo, smo se pogovarjali s Helle Søholt, ustanovno partnerico in izvršno direktorico podjetja Gehl Architects iz Kopenhagna.

Preberite več

Zelene odločitve: oblikovalci politike, vlagatelji in potrošniki …

Obstaja veliko načinov, kako priti iz kraja v kraj – od hoje in električnih avtomobilov do velikanskih tovornih ladij in hitrih vlakov. Pri izbiri prevoznega sredstva lahko igrajo vlogo številni dejavniki, denimo cena, razdalja, razpoložljivost infrastrukture in udobje. Vožnja z avtomobili je najbolj priljubljen način potniškega prometa v Evropi. A tudi tu so nekatere izbire okolju prijaznejše od drugih. Kako se lahko odločimo za okolju prijaznejšo izbiro?

Preberite več

Promet in ekosistemi

Prometna infrastruktura je v evropski pokrajini postala vsesplošen pojav. Povezuje ljudi, pospešuje gospodarsko dejavnost in omogoča dostop do ključnih storitev, vendar tudi pregrajuje naravna območja, njena uporaba pa povzroča izpuste onesnaževal in vnašanje tujerodnih vrst v ekosisteme. Strogi ukrepi politik in mreža zelenih območij lahko pomagajo ohranjati in varovati evropsko naravno bogastvo.

Preberite več

Kako prehraniti lačno mesto

Sestavine obrokov, ki jih zaužijemo doma ali v restavracijah, prihajajo od blizu in daleč. V vse bolj urbaniziranem in globaliziranem svetu je treba hrano, pridelano na podeželju, pripeljati v mesta. Veliko pozornosti se posveča zmanjševanju »prehranskih kilometrov«, kar je lahko uporaben, a včasih omejen koncept. Pametnejši in okolju prijaznejši prometni sistem bi rešil le del tega problema. Potrebna je širša sistemska analiza celotnega prehranskega sistema.

Preberite več

Promet in javno zdravje

Onesnaževanje zraka in hrup iz prometa povzročata najrazličnejše zdravstvene težave, ki jih lahko v največji meri pripišemo cestnemu prometu in vozilom na dizelski pogon. EU in države članice z nekaj uspeha izvajajo vrsto ukrepov za zmanjšanje vpliva prometa na zdravje. Inovativne rešitve in lokalno ukrepanje lahko stanje še dodatno izboljšajo.

Preberite več

Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100