Vožnja v električno prihodnost?

Spremeni jezik
Article Objavljeno 25.09.2017 Zadnja sprememba 16.11.2017
8 min read
Na evropskih cestah se dogajajo tihe spremembe. V Evropi naj bi se povečala uporaba električnih vozil. Ta premik bi lahko pomagal tlakovati pot k bolj zelenemu sistemu cestnega prometa, vendar bi lahko pomenil tudi izzive v smislu zadovoljevanja potreb po energiji in vlaganj v ustrezno infrastrukturo.

©avda-foto Flickr

Če lahko sodimo po vsakoletnih avtomobilskih razstavah, so akumulatorska električna vozila tik pred tem, da se začnejo prodajati na množičnem trgu, in sicer zaradi hitrega napredovanja tehnologije in pričakovanega znižanja cen novih modelov v prihodnjih letih zaradi cenejših akumulatorskih sistemov. Proizvajalci avtomobilov se prilagajajo vse večjemu povpraševanju po okolju prijaznejših avtomobilih, ki je posledica vse večje zaskrbljenosti za zdravje zaradi onesnaževanja zraka. Vodilni proizvajalci avtomobilov trdijo, da so novejši akumulatorski električni modeli zanesljivejši in vzdržljivejši. Zaradi skrbi za kakovost zraka se je zmanjšalo tudi povpraševanje po vozilih na dizelski pogon.

Prodaja akumulatorskih električnih vozil v Evropski uniji (EU) od leta 2008 strmo narašča in se je leta 2015 v primerjavi z letom 2014 povečala za 49 %. Kljub počasnejši rasti v letu 2016 se pričakuje, da se bo ta trend rasti dolgoročno nadaljeval. Vendar na cestah še naprej kraljujejo avtomobili na dizelski in bencinski pogon. Na splošno je 49,4 % vseh novih osebnih avtomobilov, ki so bili leta 2016 registrirani v EU, uporabljalo dizelsko gorivo, 47 % pa bencin. Akumulatorska električna vozila in priključna hibridna vozila skupaj še vedno zavzemajo majhen delež v skupni prodaji, in sicer 1,1 % vseh novih avtomobilov, prodanih v EU. Na podlagi sedanjega stanja na trgu se pričakuje, da se bo tržni delež novih električnih vozil do obdobja 2020–2025 povzpel na 2–8 %.

V več raziskavah je bilo ugotovljeno, da je poleg zanesljivosti nove tehnologije cena glavni razlog, zakaj potrošniki še niso v celoti sprejeli električnih vozil. Med pomisleki so tudi ponudba vozil in pričakovana življenjska doba akumulatorja, razpoložljivost polnilnih postaj in stroški lastništva, vključno z obdavčitvijo in vzdrževanjem.

Opuščanje uporabe bencina

Kljub tem izzivom se šteje, da vozila na električni pogon ključno prispevajo k vzpostavitvi sistema trajnostne mobilnosti ter da bodo občutno zmanjšala dolgotrajno odvisnost Evrope od nafte in motorjev z notranjim zgorevanjem, ko gre za zadovoljenje potreb po prevozu. Okrepljeno uveljavljanje električnih vozil, zlasti kadar se napajajo iz obnovljivih virov energije, ima lahko pomembno vlogo pri doseganju cilja EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 in prehoda v nizkoogljično družbo.

Vozila na električni pogon so navadno precej bolj energetsko učinkovita kot vozila na fosilna goriva. Če se električna energija pridobiva iz obnovljivih virov, lahko večja uporaba akumulatorskih električnih avtomobilov privede do zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida in ter dušikovih oksidov in delcev, ki v številnih evropskih mestih povzročajo največ težav, povezanih z onesnaževanjem zraka.

Norveška je vodilna evropska država, kar zadeva uvajanje električnih vozil. V tej državi uporabljajo že več kot 100.000 električnih vozil, nacionalno združenje električnih vozil pa namerava do leta 2020 njihovo število povečati na 400.000. V številnih evropskih državah je pospešeno uveljavljanje električnih avtomobilov posledica številnih spodbud in subvencij, s katerimi želijo voznike prepričati, da bi izbrali okolju prijaznejše avtomobile, vključno z davčnimi oprostitvami, popusti za polnjenje in brezplačnim parkiranjem za električne avtomobile. Takšni podporni programi pomembno vplivajo na prodajo. Po ukinitvi davčnih spodbud in subvencij leta 2016 na Nizozemskem in Danskem je prodaja priključnih hibridnih in akumulatorskih električnih vozil bistveno upadla. Vendar je Danska leta 2017 ponovno uvedla nekatere davčne spodbude, da bi spodbudila prodajo teh vozil.

Vplivi na kakovost zraka in podnebne spremembe

Posledica bolj množične uporabe električnih vozil bo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter boljša kakovost zraka v mestnih središčih in vzdolž ključnih prometnih koridorjev. Vendar bo večje povpraševanje po električni energiji za pogon avtomobilov ponudnike energije postavilo pred nov izziv. V neki analizi, ki jo je izvedla agencija EEA, je navedeno, da bo – če bo uporaba električnih vozil dosegla 80-odstotni delež do leta 2050 – za njihovo polnjenje potrebnih dodatnih 150 gigavatov električne energije. Delež električnih vozil v skupni porabi električne energije bi se tako v Evropi povečal s približno 0,03 % leta 2014 na 9,5 % leta 2050.

V odvisnosti od uporabljenega vira električne energije bi se lahko pozitivni vplivi na podnebje in kakovost zraka izničili zaradi dodatnih izpustov iz energetskega sektorja. Povečanje izpustov bi bilo še občutnejše, če bi se povpraševanje po dodatni energiji zadovoljevalo z električno energijo, proizvedeno v elektrarnah na premog. Večja uporaba premoga pri proizvodnji električne energije v nekaterih regijah bi lahko povzročila dodatne izpuste žveplovega dioksida. Vendar na splošno prevladuje ocena, da bi na ravni EU preprečeni izpusti dušikovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev iz cestnega prometa pretehtali večje izpuste iz proizvodnje električne energije.

E-razcvet lahko povzroči hude obremenitve elektroenergetskega omrežja

E-razcvet bi lahko pomenil hud izziv tudi za obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo in omrežja, zlasti v državah, ki uporabljajo več električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Večina nacionalnih elektroenergetskih omrežij je trenutno nezadostno opremljena, da bi lahko bila kos obsežnejši uporabi akumulatorskih vozil, poleg tega številne države nimajo ustrezne infrastrukture, ki bi podpirala polnjenje. Večina držav v Evropi ima le nekaj tisoč javnih polnilnih mest, ki so večinoma primerna le za počasno polnjenje ter omogočajo polnjenje vozil z običajnimi nizkonapetostnimi vtičnicami in kabli na izmenični tok. Na drugi strani se na polnilnih postajah z enosmernim tokom višje napetosti zagotavlja precej hitrejše polnjenje. Vendar je to dražje, poleg tega se med polnjenjem izgubi več električne energije.

Obstaja tudi bojazen, da bi večina ljudi svoje prazne avtomobile priključila na omrežje po službi, kar bi še dodatno obremenilo energetska omrežja v obdobjih dneva, ko je obremenitev največja. Vendar je mogoče novejše električne avtomobile programirati tako, da se polnijo ob določenih urah, namesto da bi se začela samodejno polniti ob priklopu. Tako bo na primer lahko v okviru nekega raziskovalnega projekta v Združenem kraljestvu, v katerem se bo uporabljal sistem „iz vozila v omrežje“, nacionalno elektroenergetsko omrežje ob konicah črpalo električno energijo iz avtomobilskih akumulatorjev in tako uravnotežalo ponudbo in povpraševanje, hkrati pa bo zagotavljalo, da bodo avtomobili do jutra povsem napolnjeni. EU podpira gradnjo in nadgradnjo prometne infrastrukture po vsej Evropi, da bi se pospešila namestitev polnilnih postaj ob glavnih cestah.

Pot pred nami

Ali je glede na vse te izzive elektrifikacija našega cestnoprometnega sistema realistična? Zdi se, da oblikovalci politik, vključno z evropskimi vladami in Evropsko komisijo, ter nekateri proizvajalci avtomobilov in distributerji električne energije menijo, da je. Električni avtomobili, ki se napajajo z energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov, imajo lahko pomembno vlogo pri premiku k okolju prijaznejšemu in bolj trajnostnemu cestnemu prometu. Jasno je, da zgolj ta premik ne bo rešil vseh trenutnih težav, kot so prometni zamaški, parkiranje ter gradnja in popravilo cest, s katerimi se trenutno spopadajo naša mesta, ter da ne bo zadostoval za izpolnitev cilja EU glede prehoda na nizkoogljično gospodarstvo.

Iz nedavnih javnomnenjskih raziskav je razvidna večja ozaveščenost javnosti o potrebi po prehodu na električna vozila, da bi se zmanjšala onesnaženost zraka in odvisnost od fosilnih goriv. Zamenjava tovornjakov na dizelski pogon z električnimi dostavnimi vozili na območju mest bi vsekakor pripomogla k izboljšanju kakovosti zraka v mestih. Tudi uvedba programov souporabe avtomobilov v različnih evropskih mestih kaže, da se začenjajo ljudje spraševati, ali je lastništvo avtomobila bistven del njihovega načina življenja, saj druge možnosti mobilnosti postajajo prikladnejše in v večini primerov cenejše.

EU in nacionalne vlade so že sprejele zakonodajo za spodbujanje razvoja tehnologij z nižjimi izpusti na področju prometa, ki narekuje tudi določitev ciljev za zagotovitev javno dostopnih polnilnih mest. Industrija, podprta s posojili in sofinanciranjem EU, že začenja vlagati v gradnjo potrebne infrastrukture za hitro polnjenje ob ključnih avtocestah po vsej Evropi, kar bo pomagalo odpraviti pomisleke glede zanesljivosti. Velike evropske energetske družbe menijo, da bo naslednjih pet do deset let ključnih za vzpostavitev infrastrukture, ki bo omogočila elektrifikacijo prometnega sektorja.

V več državah so že uvedli subvencije in druge spodbude, kot so recimo davčne oprostitve, da bi nakup električnih vozil postal vabljivejši. Dejavne so tudi oblasti na regionalni ravni ali ravni mest, in sicer z gradnjo brezplačnih parkirnih in polnilnih mest za električna vozila v natrpanih mestnih središčih ter z oproščanjem plačila cestnin ali priznavanjem popustov za električna vozila. Energetski sektor in nekatere države članice EU prav tako pritiskajo na EU, naj zagotovi, da bo v bližini delovnih mest in domov ter stanovanjskih sosesk v mestih na voljo ustrezna priključna infrastruktura. Kot kaže, sta za prehod na električna vozila ključnega pomena izboljšanje enostavnosti in povečanje hitrosti polnjenja.

Kar zadeva proizvajalce avtomobilov, so tudi ti začeli vlagati v sisteme souporabe avtomobilov, ki temeljijo na uporabi pametnih telefonov, s čimer želijo še dodatno spodbuditi uporabo svojih električnih vozil. Električni avtomobili, ki lahko z enim polnjenjem akumulatorja prevozijo 150–300 kilometrov v realnih voznih razmerah, so idealni za večino poti, opravljenih s souporabo. Proizvajalci vlagajo tudi v električna samovozeča (avtonomna) vozila, ki bi lahko po mnenju strokovnjakov v prihodnosti zmanjšala število avtomobilov v uporabi kar za 90 %.

Nekateri proizvajalci so že začeli preučevati možnosti uporabe električnih vozil v cestnem tovornem prometu. Švicarska družba E-Force že proizvaja tovornjake na izključno električni pogon in z voznim dometom do 300 km, ki jih bodo uporabljali predvsem v mestnem in medmestnem prometu. Njenemu zgledu sledijo tudi drugi proizvajalci. Mesta po vsej Evropi so na nekaterih linijah javnega prevoza začela uvajati električne avtobuse. Kdo ve, kaj bo naslednji dosežek – tovorne ladje z jadri, opremljenimi s fotonapetostnimi moduli, ali kombinirana železniška in cestna infrastruktura, ki bo omogočala, da se bo ves kopenski promet napajal z električno energijo, pridobljeno iz čistih virov? Letalo na sončni pogon je že bilo izumljeno in je zaključilo svoj 40.000 km dolg polet okoli sveta.

Povezana vsebina

Novice in članki

Povezani kazalci

Related infographics

Sorodne publikacije

Geographic coverage

Temporal coverage

shranjeno pod:
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100