Uvodnik – Oblikovanje prihodnosti energije v Evropi: čista, pametna in iz obnovljivih virov

Spremeni jezik
Article Objavljeno 25.09.2017 Zadnja sprememba 28.09.2017
5 min read
Naša kakovost življenja je med drugim odvisna od zanesljive oskrbe z energijo po dostopni ceni. Energijo uporabljamo za ogrevanje in hlajenje domov, kuhanje in shranjevanje hrane, potovanja ter gradnjo šol, bolnišnic in cest. Pri številnih opravilih, ki prispevajo k našemu bogastvu in blaginji, uporabljamo stroje, stroji pa za svoje delovanje potrebujejo energijo. Večino energije, ki jo porabimo, še vedno pridobimo z zgorevanjem fosilnih goriv. Poleg tega precejšen del te energije potratimo že pred njeno uporabo in med njo.

©Maurizio Consentino, My City /EEA

Zgorevanje fosilnih goriv tako ali drugače vpliva na vse nas. Pri njem se v ozračje sproščajo onesnaževala, ki škodijo našemu zdravju. Poleg tega se sproščajo tudi toplogredni plini, kar prispeva k podnebnim spremembam, ki povzročajo huda neurja, poplave in vročinske valove. Naša odvisnost od fosilnih goriv lahko spremeni pH vrednost oceanov, zniža koncentracijo kisika v jezerih in vpliva na donos pridelkov.

Jasno je, da energijo potrebujemo, ni pa nujno, da je pridobljena z zgorevanjem fosilnih goriv. Znašli smo se na prelomni točki, ko moramo izbrati med dvema možnostma, in sicer negativnimi vplivi naših trenutno izbranih virov energije na eni strani in priložnostmi, ki jih ponujajo čisti viri energije na drugi. Lahko se odločimo, da bomo še naprej odvisni od fosilnih goriv in s tem povečali škodljive vplive na naše zdravje in planet. Lahko pa se odločimo, da bomo sprejeli in vlagali v nove in čistejše možnosti, ter hkrati opustimo nekatere od naših sedanjih preferenc in navad. To bi lahko pomenilo, da bodo v prihodnjih desetletjih vsa cestna vozila električna, vse strehe pokrite s solarnimi strešniki, vse stavbe izolirane za preprečevanje izgub toplote in vsi izdelki zasnovani tako, da trajajo dlje ter da jih je mogoče ponovno uporabiti in zlahka reciklirati. To bi lahko pomenilo tudi ukinitev subvencij za fosilna goriva. Številne države jih še naprej subvencionirajo kljub ponavljajočim se zavezam in pozivom v okviru mednarodnih platform, naj se take subvencije v naslednjih desetih letih postopoma odpravijo.

V zadnjem desetletju narašča politična zavezanost omejitvi svetovnih izpustov toplogrednih plinov, ki je dosegla vrhunec s Pariškim sporazumom iz decembra 2015. Tudi v državah, v katerih so politični voditelji skeptični glede globalnih prizadevanj, si vse več lokalnih in regionalnih organov, podjetij, vlagateljev ter državljanov odkrito prizadeva za prehod na nizkoogljično družbo. Podobno so raziskovalna skupnost in podjetja v zadnjem desetletju razvila inovativne rešitve, ki so pripeljale do povečanja proizvodnje sončne in vetrne energije v obsegu, ki je močno presegel vsa pričakovanja. Električna energija iz vetrne in sončne energije je lahko zaradi tehnološkega razvoja in učinkovite politične podpore, vključno s finančnimi spodbudami, cenovno konkurenčna električni energiji iz drugih virov.

Zato se čedalje večji del evropskih energetskih potreb pokriva z izkoriščanjem čistih in obnovljivih virov energije. Energija iz obnovljivih virov je in bo ključna ne le za izpolnitev dolgoročnih evropskih podnebnih in energetskih ciljev, temveč tudi za varstvo okolja in zdravja ljudi.

Zbiranje, shranjevanje in transportiranje energije ter varčevanje z njo

Kljub tem pozitivnim znakom je treba še vedno najti rešitve za ključne izzive, da bi spodbudili proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in postopoma odpravili našo odvisnost od fosilnih goriv. Sonce oskrbuje naš planet z velikimi količinami čiste energije. Vendar te energije še vedno nismo sposobni zbirati, shranjevati in transportirati v obsegu, ki bi nam omogočal, da jo uporabljamo, kadar koli in kjer koli jo potrebujemo.

To je veliko več kot le tehnološki izziv. Pomeni drugačen način proizvodnje in rabe energije, in sicer premik od zelo omejenega števila velikih proizvajalcev, ki dajejo prednost nekaterim gorivom, k bolj decentralizirani proizvodnji električne energije, ki vključuje številne proizvajalce in izkorišča lokalni potencial za energijo iz obnovljivih virov. Decentralizirane, široko razpršene zmogljivosti za proizvodnjo električne energije poleg tega lahko prispevajo k evropski energetski zanesljivosti ter omogočijo, da se presežna energija iz energetsko bogatih regij prenaša v regije, ki jih pesti pomanjkanje električne energije. Na lokalni ravni lahko ta novi pristop pomeni, da gospodinjstva postanejo proizvajalci energije, ki presežno proizvedeno električno energijo prek pametnih omrežij prodajajo sosedom. Na regionalni, nacionalni in evropski ravni bi ta pristop vključeval povezovanje energetskih omrežij in deležnikov.

Energetska učinkovitost – in učinkovita raba virov na splošno – je prav tako ključni del evropskih ciljev glede dolgoročne trajnosti. Na splošno se le del vse proizvedene energije dejansko porabi za zagotavljanje blaga in storitev ter prispevanje k naši kakovosti življenja. Tehnološke izboljšave, bolje izolirane stavbe, pametna elektroenergetska omrežja, standardi in oznake s področja energetske učinkovitosti, predvsem pa pametno obnašanje porabnikov energije – vseh nas –, lahko pripomorejo k manjšim izgubam energije.

Nekateri sektorji, na primer promet, imajo lahko v primerjavi z drugimi več težav pri prehodu na čistejše energetske rešitve. V cestnem prometu lahko električna energija, ki se proizvaja iz obnovljivih virov, postane resna alternativa fosilnim gorivom, vendar je treba ustrezno razviti infrastrukturo, kot je mreža polnilnih postaj. Tudi biogoriva lahko prispevajo k zmanjšanju uporabe fosilnih goriv v prometu, vendar je treba njihovo splošno korist ocenjevati glede na več dejavnikov, vključno z morebitnim pritiskom na obdelovalne površine in porabo vode med pridobivanjem.

Čista energija v nastajanju

Kljub takim izzivom se po vsej Evropi že dogaja prehod na čisto energijo. Lastniki stanovanj, mesta, podjetja, regionalni organi, nacionalne vlade in Evropska unija (EU) ukrepajo z gradnjo pametnih elektroenergetskih omrežij, nameščanjem sončnih in vetrnih elektrarn, naložbami v inovacije ter sprejemanjem standardov in oznak. Pri tem so prevzela vodilno vlogo mesta, nekoč znana po premogovnikih, ki zdaj sprejemajo inovacije in obnovljive vire energije, da bi odpravila desetletja dolgo brezposelnost, s katero se spopadajo. Sektor pridobivanja energije iz obnovljivih virov je v Evropi kljub gospodarski recesiji leta 2008 nezadržno rasel in zdaj zagotavlja delovna mesta več kot milijonu ljudi. Raziskovalci se trudijo dognati, kako bolje izkoristiti sončno energijo ali energijo plimovanja. A tovrstna prizadevanja in pobude, ki so trenutno lokalnega značaja, bi morala postati vsesplošna in se uveljaviti po vsej Evropi in v vseh gospodarskih sektorjih.

Pri tem bo treba odgovoriti na nekatera zahtevna vprašanja, vključno s tem, kako pomagati skupnostim, na katere bo vplivalo gospodarsko prestrukturiranje, ki je posledica opuščanja netrajnostnih tehnologij in dejavnosti. Ali na vprašanji, ali je mogoče vse obnovljive vire energije šteti za dolgoročno čiste ter ali se bomo morali kratko- in srednjeročno opreti na nekatere premostitvene tehnologije.

Kot pri vseh bistvenih spremembah so tudi pri tem prehodu potrebni čas in viri, podprti z dolgoročnimi cilji politike in podpornimi ukrepi. Preden bodo celotna infrastruktura in zmogljivosti za proizvodnjo električne energije postale pametne in čiste, bodo minila desetletja. Tudi evropska delovna sila bo morala pridobiti nova poklicna znanja in veščine, zlasti v skupnostih, ki so močno odvisne od fosilnih goriv, kot je premog. Izbire in naložbene odločitve, ki jih sprejmemo danes, bodo narekovale našo pot v naslednjih desetletjih.

V svetu, v katerem se pričakuje, da se bo globalno povpraševanje po energiji in naravnih virih povečalo, vplivi podnebnih sprememb pa okrepili, nam preostane le ena možnost. In prav za to si prizadeva EU: za nizkoogljično krožno gospodarstvo, energetsko unijo, osredotočeno na obnovljive vire, energetsko učinkovitost, varnost in cenovno dostopnost, in sicer ob podpori skladov, ki vlagajo v infrastrukturo, nova znanja in inovacije.

Hans Bruyninckx EEA Executive Director

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor agencije EEA

Povezana vsebina

Novice in članki

Related infographics

Sorodne publikacije

Geographic coverage

Temporal coverage

Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100