naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Okoljsko znanje o prihodnosti

Spremeni jezik
Article Objavljeno 22.07.2016 Zadnja sprememba 11.05.2021
Photo: © Slika © ESA, podatki, pridobljeni iz satelitov Sentinel evropskega programa Copernicus, ki jih je obdelala agencija ESA
Slika evropskih podatkov v okolju se je v preteklih štirih desetletjih močno spremenila. Kompleksna narava uničevanja okolja terja bolj sistematsko analizo, ki mora biti podprta z ustreznimi podatki. V preteklih letih je delo Evropske agencije za okolje vedno bolj vključevalo sistematske analize. Agencija bo še naprej pozorna na pojav novih okoljskih tematik in bo pomagala pri širjenju znanja o okolju v Evropi.

Prvi dokumenti okoljske zakonodaje v Evropski uniji (EU) so začeli veljati pred več kot štirimi desetletji. Od takrat države članice EU redno zbirajo primerljive podatke o številnih okoljskih vprašanjih, od urnih koncentracij onesnaževal v mestih do sezonskih meritev kakovosti kopalne vode, in poročajo o njih. Vodijo tudi evidenco svojih emisij toplogrednih plinov, porabe energije, sproščanja onesnaževal iz industrijskih obratov, velikosti in lokacije zaščitenih območij itd. Ti tokovi podatkov so bistvenega pomena za spremljanje napredka in zagotavljanje učinkovitega izvajanja okoljske zakonodaje.

Tehnologija, ki se uporablja za zbiranje in analizo okoljskih podatkov ter poročanje o njih, se je v tem obdobju močno izboljšala, saj lahko zdaj zbiramo, shranjujemo in obdelujemo večje količine podatkov. Lahko tudi povezujemo različne tokove podatkov, na podlagi česar dobimo bistveno natančnejše analize tega, kaj se dogaja in zakaj. Z modeli lahko ocenimo vplive onesnaženosti zraka s primerjavo koncentracij onesnaževal v zraku in gostote prebivalstva na posameznih območjih. Podatke s satelitskih opazovanj, vključno s podatki programa EU za opazovanje Zemlje Copernicus, je mogoče povezati s podatki, pridobljenimi z opremo za spremljanje na kopnem in morju. Ocenimo lahko trenutne in prihodnje vplive uničevanja okolja in podnebnih sprememb.

Skupna pravila EU zagotavljajo združljivost podatkov in informacij ter omogočajo njihovo izmenjavo po Evropi. Vendar pa za razumevanje okoljskih trendov ni bistveno le sodelovanje v Evropski uniji, temveč tudi na širši evropski in mednarodni ravni. Po zaslugi Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet) ter evropskih in mednarodnih partnerjev ima Evropska agencija za okolje edinstveno možnost, da preuči okoljske informacije in predvidi potrebe po znanju v prihodnosti.

Potreba po bolj sistematski analizi

Kljub vrzelim na nekaterih področjih je trenutno znanje o okolju na zavidljivi ravni. Naše razumevanje posameznih vprašanj se je sčasoma povečalo. Vendar pa smo na podlagi tega boljšega razumevanja ugotovili tudi, da je treba gledati „širšo sliko“: potrebne so namreč bolj sistematske analize, v katerih se upoštevajo celotni sistemi, kot sta sistema mobilnosti in hrane. Spremljanje koncentracij onesnaževal v zraku nas privede le do določene točke. Problematike onesnaženja zraka ne moremo analizirati in obravnavati, ne da bi upoštevali promet, vse večjo uporabo dizelskega goriva v vozilih, kmetijstvo, širjenje mest in vzorce porabe potrošnikov. Okolje je kompleksno, in iz tega mora izhajati naše znanje. Postalo je jasno, da bomo v prihodnosti vedno bolj potrebovali bolj sistematsko in medsektorsko znanje.

Sistematska analiza je jedro najnovejšega poročila agencije EEA z naslovom Evropsko okolje: Stanje in napovedi 2015. S preučevanjem svetovnih megatrendov smo poskušali oceniti vpliv svetovnih trendov na evropsko okolje in obratno. Poleg tega poskušamo s tematskimi poročili agencije posamezna vprašanja obravnavati v okviru širše sistematske analize.

Za tovrstno analizo je pogosto potrebna drugačna vrsta pretoka in upravljanja podatkov, pri čemer gre za tesno povezavo socialno-ekonomskih podatkov z okoljskimi podatki. Poleg tega vedno več podatkov zbirajo državljani in zasebne družbe. To lahko od nas zahteva tudi, da gradimo nova podatkovna partnerstva med javnimi in zasebnimi ter lokalnimi in globalnimi lastniki ali zbiratelji podatkov.

Pridobivanje znanja na podlagi okoljskih podatkov

Poleg lastništva podatkov in vprašanj upravljanja predstavljajo velike količine podatkov še dodaten izziv: kako izluščiti znanje, zlasti znanje, pomembno za posamezne politike, iz velikega pretoka podatkov. Kaj moramo vedeti, da bi lahko še bolj izboljšali okolje? To vprašanje lahko vodi do opredelitve novih področij, ki jih je treba spremljati, in drugih, ki jih ni treba več spremljati ali pa jih je treba spremljati manj pogosto. Morda je potrebna tudi izgradnja novih povezav med podatkovnimi nizi. Poleg tega so lahko potrebe po znanju pri urbanistih precej drugačne kot pri oblikovalcih evropskih politik. Kako lahko okoljsko znanje prispeva k upravljanju zapletenih sistemov, kot so mesta?

Agencija EEA v tesnem sodelovanju s partnerji k evropski zbirki znanja o okolju prispeva tako, da pripravlja sistematsko povezane in tematske ocene. Ne osredotoča se le na pretekle težnje in trenutno stanje, ampak tudi na pojavljajoča se vprašanja in prihodnje potrebe po znanju.

Ne nazadnje je vpliv znanja odvisen od tega, ali se to uporablja in kako se uporablja. Znanje mora biti dostopno in tako, da lahko spodbudi izboljšave v okolju. Treba ga je tudi zagotoviti tistim, ki lahko vplivajo na postopke odločanja, in ti ga morajo uporabljati. Agencija EEA je zavezana k temu, da sprejema, ustvarja in sporoča okoljsko znanje, ki je in bo potrebno danes in v prihodnosti.

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor agencije EEA

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Topics

Akcije dokumenta