O biotski raznovrstnosti

Človeštvo samo je del biotske raznovrstnosti, naš obstoj pa bi bil brez nje nemogoč. Kakovost življenja, gospodarska konkurenčnost, zaposlovanje in varnost so odvisni od tega naravnega kapitala. Biotska raznovrstnost je bistvena za „storitve ekosistemov“, tj. storitve, ki jih zagotavlja narava: uravnavanje podnebnih razmer, vodo in zrak, rodovitnost tal in proizvodnjo hrane, gorivo, vlaknine in zdravila. Bistvena je za ohranjanje dolgoročne sposobnosti preživetja kmetijstva in ribištva ter je podlaga številnih industrijskih postopkov in proizvodnje novih zdravil.

V Evropi človek oblikuje biotsko raznovrstnost že od začetka širjenja kmetijstva in živinoreje pred več kot 5000 leti. Kmetijska in industrijska revolucija sta povzročili dramatične in vse hitrejše spremembe rabe zemljišč, intenzivnejše kmetijstvo, urbanizacijo in opustitev zemljišč. To je nato povzročilo propad številnih praks (npr. tradicionalnih kmetijskih metod), ki so pomagale ohranjati biotsko zelo raznovrstne krajine.

Velika evropska poraba na prebivalca in ustvarjanje odpadkov pomenita, da se naš vpliv na ekosisteme razteza prek meja naše celine. Evropski življenjski slogi so močno odvisni od uvoza virov in blaga z vsega sveta, kar pogosto spodbuja netrajnostno izkoriščanje naravnih virov. To vodi k izgubi biotske raznovrstnosti, kar nato škoduje virom naravnega kapitala, ki so temelj družbenega in gospodarskega razvoja.

Noben namen ne more biti bolj spodbujevalen kot začeti dobo obnove in znova stkati neverjetno raznovrstnost življenja, ki nas še vedno obdaja.

Edward O. Wilson, „Raznovrstnost življenja“ (The Diversity of Life), 1992

Izguba biotske raznovrstnosti je neločljivo povezana s propadanjem storitev ekosistemov, ki podpirajo življenje na zemlji. V oceni ekosistemov v novem tisočletju iz leta 2005 je bilo ocenjenih 24 storitev ekosistemov na svetovni ravni, in ugotovljeno je bilo, da se jih je poslabšalo 15, kar vpliva na ribištvo, proizvodnjo lesa, oskrbo z vodo, obdelavo odpadkov in razstrupljanje, čiščenje vode, zaščito pred nevarnostmi naravnih nesreč in uravnavanje kakovosti zraka. Poročilo agencije EEA o stanju in možnostih za leto 2005 in četrta vseevropska ocena agencije EEA kažeta, da EU ni dosegla vidnega napredka proti cilju zaustavitve uničevanja biotske raznovrstnosti do leta 2010.