O okolju in zdravju

Glavne skrbi glede vpliva okolja na zdravje v Evropi so povezane z onesnaženostjo zunanjega in notranjega zraka, slabo kakovostjo vode, nezadostno sanitacijo in nevarnimi kemikalijami. Povezani vplivi na zdravje so bolezni dihal, srca in ožilja, rak, astmo in alergije ter reproduktivne motnje in motnje nevrološkega razvoja.

Drobni trdni delci in prizemni ozon so glavne grožnje za zdravje ljudi zaradi onesnaževanja zraka. V programu EU Čist zrak za Evropo (program CAFE) se ocenjuje, da izpostavljenost drobnim delcem povzroči skupaj 348 000 prezgodnjih smrti (PM_2,5). Na tej ravni izpostavljenosti se pričakovana življenjska doba skrajša za približno eno leto.

V Zeleni knjigi EU o izpostavljenosti hrupu je navedeno, da je približno 20 % prebivalstva EU izpostavljenega stopnjam hrupa, za katere zdravstveni strokovnjaki menijo, da so nesprejemljive, tj. ki lahko pripeljejo do razdraženosti, motenj spanja in škodljivih zdravstvenih učinkov.

Promet, zlasti na mestnih območjih, je eden izmed dejavnikov, ki ključno prispevajo k izpostavljenosti ljudi onesnaženju zraka in hrupu.

Precej manj je znanega o vplivih, ki jih imajo na zdravje kemikalije. Vedno hujša je zaskrbljenost glede učinkov izpostavljenosti kemikalijam ob nizkih stopnjah in v daljših obdobjih našega življenja, zlasti v otroštvu in med nosečnostjo.

Obstojne kemikalije z dolgoročnimi učinki, kot so poliklorirani bifenili (PCB) in klorofluoroogljikovodiki (CFC), in kemikalije, ki se uporabljajo v strukturah z dolgo življenjsko dobo – na primer gradbenem materialu – lahko povzročijo tveganja tudi po postopni opustitvi njihove proizvodnje.

Za številna onesnaževala, za katera je znano, da vplivajo na zdravje ljudi, se postopoma pripravlja regulativna ureditev. Vendar pa se porajajo nova vprašanja, v zvezi s katerimi ni dosti znanega o okoljskih poteh in vplivih na zdravje. Primeri vključujejo elektromagnetna sevanja, zdravila v okolju in nekatere nalezljive bolezni (na širjenje katerih lahko vplivajo podnebne spremembe). Spodbujati je treba razvoj sistemov „zgodnjega opozarjanja“ za skrajšanje časa med odkritjem morebitne nevarnosti in političnim ukrepanjem ali posegom.

Zdravje ljudi so vedno ogrožale nevarnosti naravnih nesreč, kot so neurja, poplave, požari, plazovi in suše. Njihove posledice še stopnjujejo nezadostna pripravljenost in človekove dejavnosti, kot so krčenje gozdov, podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti.