Članki

Evropska unija je začela izvajati ambiciozne načrte za občutno zmanjšanje emisij in onesnaževanja v prihodnjih desetletjih. Del teh prizadevanj je zajet v nedavno uvedenem akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje, ki je osredotočen na zmanjšanje onesnaženosti zraka, vode in tal na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju ljudi in okolju. Srečali smo se z Ianom Marnanejem, strokovnjakom za okolje, zdravje in blaginjo pri Evropski agenciji za okolje, ki je odgovoren za pripravo prihodnjega poročila Evropske agencije za okolje o ničelnem onesnaževanju, ki naj bi bilo objavljeno kasneje v tem letu.

Preberite več

Kdo je lastnik zemljišča in njegovih virov? Kdo odloča o tem, kako se lahko uporabijo? V nekaterih primerih so zemljišča zasebna lastnina, ki jo lahko kupijo in prodajo ter uporabljajo izključno njeni lastniki. Njihovo uporabo pogosto urejajo nacionalni ali lokalni predpisi, na primer v zvezi z ohranjanjem gozdnih površin. V drugih primerih so nekatera območja določena samo za javno uporabo. Vendar zemljišče ni samo prostor ali ozemlje. Če vsi uporabljamo zemljišča in se zanašamo na njihove vire, je za trajnostno gospodarjenje z njimi potrebno sodelovanje lastnikov, regulatorjev in uporabnikov na lokalni in svetovni ravni.

Preberite več

Onesnaženost tal je problem, ki je tesno povezan z našo skupno preteklostjo in je del zgodbe o tem, kako je Evropa najprej postala svetovna industrijska vodilna sila, pozneje pa prevzela vodilno vlogo na področju varstva okolja. Pogovarjali smo se z Markom Kibblewhiteom, zaslužnim profesorjem na Univerzi v Cranfieldu v Združenem kraljestvu, ki je eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju tal, da bi bolje razumeli problem onesnaženosti tal.

Preberite več

Program Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje, znan tudi kot „Evropske oči na Zemljo“ ali Copernicus, je korenito spremenil naš način razumevanja in načrtovanja bolj trajnostne rabe naših dragocenih virov - zemljišč in tal . Copernicus s pomočjo monitoringa zemljišč zagotavlja podrobne in aktualne informacije, ki se uporabljajo kot podlaga za sprejemanje odločitev na številnih področjih, od urbanističnega načrtovanja, načrtovanja prometnih poti in zelenih površin do natančnega kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi.

Preberite več

Večino hrane, ki jo jemo, pridelujemo na zemljiščih in tleh. Kaj jemo in kako hrano pridelujemo, se je v zadnjem stoletju bistveno spremenilo, kot sta se tudi evropska krajina in družba. Intenzifikacija kmetijstva je Evropi omogočila, da proizvede več hrane in po bolj dostopnih cenah, vendar na račun okolja in tradicionalnega kmetijstva. Čas je, da ponovno razmislimo o našem odnosu do hrane, ki pride na naše krožnike, pa tudi do zemljišč in skupnosti, ki jo proizvajajo.

Preberite več

Podnebne spremembe močno vplivajo na tla, sprememba rabe zemljišč in tal pa lahko pospeši ali upočasni podnebne spremembe. Brez bolj zdravih tal ter trajnostnega gospodarjenja z zemljišči in tlemi se ne moremo spopasti s podnebno krizo, pridelati dovolj hrane in se prilagoditi podnebnim spremembam. Rešitev so lahko ohranitev in obnova ključnih ekosistemov ter omogočanje naravi, da sprejema ogljik iz ozračja.

Preberite več

Evropska krajina se spreminja. Mesta in njihova infrastruktura se širijo na najboljša kmetijska zemljišča, pri čemer krajino drobijo na manjše zaplate, kar v različni meri vpliva na prostoživeče živali in rastline ter ekosisteme. Poleg razdrobljenosti krajine se zemljišča in tla spopadajo s številnimi drugimi grožnjami: onesnaženost, erozija, zbijanje tal, pozidava, degradacija in celo opuščanje rabe. Kaj če bi lahko reciklirali tla na zemljiščih, ki so jih mesta in mestna infrastruktura že zasedli, namesto da posegamo po kmetijskih zemljiščih?

Preberite več

Brez zdravih zemljišč in tal ne moremo živeti. Na njih pridelamo večino svoje hrane in gradimo svoje domove. Za vse živalske in rastlinske vrste, živeče na kopnem ali v vodi, so zemljišča ključnega pomena. Tla, ki so bistven del zemljišč, so zelo kompleksen in pogosto podcenjen medij, ki je poln življenja. Žal naš trenutni način rabe zemljišč in tal v Evropi in svetu ni trajnosten. To pomembno vpliva na življenje na kopnem.

Preberite več

Tla so veliko več od neživih sedimentov . Polna so življenja, od mikroskopskih organizmov do večjih sesalcev, ki vsi sodelujejo v prav tako velikem številu mikrohabitatov. Njihove interakcije nam zagotavljajo hrano in vlaknine, čisto vodo, čist zrak in industrijske procese brez sintetičnih kemikalij ter lahko celo zagotovijo zdravila za številne bolezni. O biotski raznovrstnosti tal in njenem pomenu za naš planet smo se pogovarjali z dr. Davidom Russellom iz Senckenbergovega muzeja naravne zgodovine.

Preberite več

Zemljišča in tla so bistvena za naravne sisteme in človeško družbo, vendar človeške dejavnosti ogrožajo splošno rabo zemljišč, vključno s tlemi. Kaj se dogaja? Kako ukrepa Evropa, da bi to preprečila? Leto 2015 je mednarodno leto tal, zato smo ta vprašanja naslovili na Geertrui Louwagie, projektno vodjo za ocenjevanje tal in poročanje pri Evropski agenciji za okolje.

Preberite več

Preberite več