naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Tla — Pozabljen naravni vir

Article Objavljeno 22.03.2010 Zadnja sprememba 21.03.2023

Tla so najpomembnejša povezava med svetovnimi okoljskimi problemi, kot so na primer podnebne spremembe, gospodarjenje z vodami ter izguba biotske raznovrstnosti

José Luis Rubio, predsednik Evropskega združenja za varstvo tal

Zakaj bi moral skrbeti zaradi tal?

Prah, blato, ilovica, zemlja, prst: obstaja veliko besed, s katerimi jih lahko opišemo, vendar v resnici nobena povsem ne zadostuje. V današnjem virtualnem svetu je veliko ljudi dobesedno izgubilo stik s tlemi. A tla so živa koža našega planeta, ki prekriva njegovo osnovo in zaradi katere je življenje sploh mogoče. Kot zrak in voda so tudi tla del sistema, ki podpira naše življenje.

Naši predniki so z zemljo imeli precej boljši stik. Večina jih je z njo delala vsak dan. Tako kot takrat je tudi danes bistvenega pomena pri oskrbi s hrano. V preteklosti pomen in vpliv zemlje, ki je ogromno naravno skladišče ogljika, na podnebne spremembe nista bila popolnoma razumljena.

Tla so neobnovljiv naravni vir

Predstavljajte si, da je to jabolko(7) planet Zemlja. Razrežite ga na četrtine in tri kose odvrzite. Četrtina preostalega jabolka predstavlja kopno.

Polovica tega kopnega so puščave, polarna območja ali gore* – kjer je prevroče, prehladno ali previsoko za gojenje hrane. Četrtino jabolka, ki predstavlja kopno, nato prerežite na pol. Štirideset odstotkov preostanka je preveč skalnatega, strmega, plitvega, revnega ali mokrega za proizvodnjo hrane. Ta del odrežite in preostane vam le še majhen košček.

Nato si oglejte lupino, ki pokriva in varuje površino. Ta tanka plast predstavlja tanko prevleko prsti na zemlji. Olupite jo in dobili boste občutek, od kako majhne količine prsti je odvisna prehrana celotnega svetovnega prebivalstva. Ta del pa mora tekmovati še z zgradbami, cestami in odlagališči. Dovzeten je tudi za onesnaževanje in vplive podnebnih sprememb. Tla so pogosto na izgubi.

*Kot boste prebrali, je velik del zemlje, ki ni primeren za proizvodnjo hrane, zelo pomemben za vsrkavanje CO2.

Tla in ogljik

Tla zadržujejo dvakrat toliko organskega ogljika kot rastlinstvo. Prst v EU vsebuje več kot 70 milijard ton organskega ogljika oziroma okoli 7 odstotkov celotnih svetovnih zalog(8). Več kot polovica svetovnih zalog ogljika v EU se nahaja v šotiščih Finske, Irske, Švedske in Velike Britanije.

To številko razumemo bolje, če vemo, da države članice EU letno izpustijo 2 milijardi ton ogljika iz vseh virov. Tla tako igrajo odločilno vlogo pri podnebnih spremembah. Tudi minimalna izguba na primer le 0,1 % ogljika iz evropskih tal, izpuščena v zrak, , je enakovredna izpustom ogljika 100 milijonov dodatnih avtomobilov na cestah. To bi pomenilo povečanje števila avtomobilov v EU za skoraj polovico.

Ali ste vedeli?

  • Prst nastaja iz kamnin in razpadajočih rastlin in živali(9)
  • Tla in na njej rastoče rastline vsrkajo okoli 20 % svetovnih izpustov CO2(9)
  • Tla pomagajo prečiščevati vodo, ki jo pijemo in zrak, ki ga dihamo, in vse to zastonj (9)
  • Od enega hektarja zemlje lahko preživi kar do pet ton živali(9)
  • Zdrava prst zmanjšuje tveganje poplav in z nevtraliziranjem ali filtriranjem potencialnih onesnaževal varuje zaloge podtalne vode(9)

Organske snovi v tleh

Glavna sestavina , ki omogoča shranjevanje ogljika v tleh je „organska snov v tleh“. Tvorita jo živa in mrtva snov v prsti, z vključenimi ostanki rastlin in mikroorganizmi. Gre za zelo dragocen vir, ki zagotavlja bistvene funkcije za okolje in gospodarstvo ter predstavlja popolnoma samostojen ekosistem na mikroskopski ravni.

Organske snovi v tleh najpomembneje vplivajo na rodovitnosti zemlje. So eliksir življenja, zlasti življenja rastlin. V prst vežejo hranila, jih v njej shranjujejo in z njimi oskrbujejo rastline. Številnim organizmom, od bakterij do črvov in žuželk, organska snov v tleh omogoča predelovanje ostankov rastlin in zadrževanje hranil, ki jih nato srkajo rastline in pridelki. Organske snovi v tleh vzdržujejo tudi strukturo prsti, izboljšujejo filtriranje vode, zmanjšujejo izhlapevanje, povečujejo sposobnost zadrževanja vode in preprečujejo zbitost tal. Poleg tega organske snovi v prsti pospešujejo razpadanje onesnaževal in jih vežejo na svoje delce ter tako zmanjšujejo možnost njihovega izpiranja.

Tla, rastline, ogljik

S fotosintezo vse rastoče rastline iz ozračja absorbirajo CO2 in proizvajajo svojo lastno biomaso. Medtem ko proces rasti rastlin nad površjem vidimo, podoben proces rasti poteka tudi pod površjem. Korenine nenehno sproščajo različne organske spojine v zemljo in tako prehranjujejo raznovrstne mikrobiološke organizme v tleh.

S tem se povečuje biološka aktivnost tal, ki spodbuja razpadanje organskih snovi v tleh, da se lahko sproščajo mineralna hranila, nujno potrebna za rast rastlin. Deluje pa tudi obratno: nekaj ogljika se pretvori v stabilne organske spojine, ki ogljik zadržujejo, da ne pride v ozračje več sto let.

Način kmetovanja, vrsta tal ter podnebni pogoji vplivajo na to ali bo biološka aktivnost imela pozitiven ali negativen vpliv na organske snovi v tleh. Povečevanje organske snovi v tleh ustvarja dolgoročne ponore ogljika iz ozračja (najbolj zaželen poleg ostalih pozitivnih učinkov). Zmanjševanje organske snovi pomeni, da se CO2 sprošča v ozračje in da je naš način gospodarjenja še doprinesel k skupni količini izpustov, ki jih povzročamo ljudje.

Način izkoriščanja zemlje tako v veliki meri vpliva na naravni način, vezave in sproščanja ogljika iz tal. Najpomembneje je, da se zavemo, da se največ ogljika iz tal sprošča, kadar travnike, gozdne površine ali naravne ekosisteme spremenimo v obdelovalne površine.

Puščave se selijo v Evropo

Proces „širjenja puščav“ – pri čemer plodna in zdrava prst izgubi hranila do takšne mere, da ne more omogočati življenja in jo lahko celo odpihne – je eden od perečih problemov, ki ogrožajo prst po vsej Evropi.

„Naravni pogoji: suša, spremenljivost režima padavin, hudourniki, in ranljivosti prsti, skupaj z dolgotrajnimi pritiski prebivalstva v preteklosti in v sedanjosti vplivajo na širjenje puščav po obsežnih območjih južne Evrope,“ pravi Jose Luis Rubio, predsednik Evropskega združenja za varstvo tal in vodja enote za proučevanje tal, ki jo vodita Univerza v Valencii in mesto Valencia.

Danes je v južni, osrednji in vzhodni Evropi okoli 8 % ozemlja, to je 14 milijonov hektarjev, ogroženega zaradi možnega širjenja puščave. Če upoštevamo tudi zmerno ogrožena območja, ta številka naraste na več kot 40 milijonov hektarjev. Med evropskimi državami so najbolj ogrožene Španija, Portugalska, južna Francija, Grčija in južna Italija(10).

Postopno propadanje tal zaradi erozije, izgube organskih snovi, zasoljevanja ali uničevanja njene strukture vpliva tudi na druge dele ekosistema – vodne vire, rastlinski pokrov, favno in mikroorganizme prsti – na spiralen način, kar sčasoma ustvari opustošeno in neplodno pokrajino.

„Ljudje pogosto težko razumejo ali celo vidijo posledice širjenja puščav, saj so ponavadi le te prikrite in neopažene. Zaradi njihovega okoljskega vpliva na kmetijsko proizvodnjo, povečanih stroškov gospodarstva zaradi poplav in plazov, vpliva na biološko kakovost pokrajine ter celostnega vpliva na stabilnost kopenskega ekosistema širjenje puščav predstavlja enega največjih okoljskih problemov v Evropi,“ pravi Rubio.

Zaščita tal v Evropi

Tla predstavljajo ključni in zelo kompleksen naravni vir, katerega vrednost nenehno zanemarjamo. Evropska zakonodaja ne obravnava vseh tveganj na celovit način in nekatere države članice niti nimajo ustrezne zakonodaje za zaščito tal.

Evropska komisija že več let oblikuje predloge za celovito politiko zaščite tal. A ker je več držav članic menilo, da so ti predlogi sporni, do sprejetja ni prišlo. Posledično tla niso zaščitena na enak način kot drugi naravni elementi, kot na primer voda in zrak.

V središču: v dobro šotišč

Ekosistemi šotišč so med vsemi kopenskimi ekosistemi najbolj učinkovita skladišča ogljika. Šotišča pokrivajo le okoli 3 odstotke svetovnih kopenskih površin, vsebujejo pa kar 30 odstotkov vsega ogljika, ki je v tleh. Kar jih uvršča med najučinkovitejša dolgoročna naravna skladišča ogljika na zemlji.

Vendar posegi ljudi to naravno ravnotežje nastajanja in razpadanja žal prepogosto porušijo in šotišča se lahko spremenijo v onesnaževalce s CO2. Trenutni izpusti CO2 zaradi osuševanja šotišč, požarov in izkoriščanja se ocenjujejo na okoli 3 000 milijonov ton na leto – kar je enakovredno več kot 10 odstotkom svetovnih izpustov, nastalih zaradi rabe fosilnih goriv. Način trenutnega gospodarjenja s šotišči je v večini primerov netrajnosten in v veliki meri negativno vpliva na biotsko raznovrstnost in podnebje.(11)

 

7. Služba za ohranjanje naravnih virov, Ministrstvo za kmetijstvo ZDA

8. Evropska komisija:European Commission, 2008, “Review of existing information on the interrelations between soil and climate change

9. http://ec.europa.eu/environment/pubs/pdf/factsheets/soil.pdf

10. Informacijski sistem za dezertifikacijo v sredozemski kotanji (DISMED)

11. Poročilo UNEP, 2011, Ocena šotišč, biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb

Permalinks

Akcije dokumenta