O mestnem okolju

Razvoj mest ima močno evropsko razsežnost. Mesta delujejo vzajemno z okoliškimi zemljišči in vplivajo nanje, kar ima posledice za okolje na precej širšem območju. Na njihov razvoj vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so demografske spremembe, potreba po mobilnosti, globalizacija in podnebne spremembe. Vse manjša gospodinjstva in starajoče se prebivalstvo bodo v naslednjih desetletjih po pričakovanjih okrepili okoljske pritiske. Nadaljnji razvoj informacij, komunikacijskih storitev in tehnologije prinaša nove pomembne kvalitativne spremembe mestnih sistemov.

Mesta delujejo kot motorji napredka in so pogosto gonilna sila večine naših kulturnih, intelektualnih, izobraževalnih in tehnoloških dosežkov in inovacij. Zdajšnja težnja novih pristopov nizke gostote k razvoju mest ima za posledico povečano porabo energije, virov, prometa in zemljišč, kar povečuje emisije toplogrednih plinov in onesnaževanje zraka ter obremenitev s hrupom pri stopnjah, ki pogosto presegajo zakonsko določene ali priporočene zgornje meje za varnost ljudi.

Celotna poraba, raba energije in vode ter ustvarjanje odpadkov – vse to spada k naraščajočemu številu mestnih gospodinjstev. Iz poročila agencije EEA o širjenju urbanih območij je razvidno, da je raba urbanih zemljišč neposredno vplivala na več kot četrtino ozemlja Evropske unije: med letoma 1990 in 2000 so se mestna območja razširila v obsegu, ki je petkrat večji od ozemlja širšega območja Londona. To se je zgodilo predvsem na nekdanjih kmetijskih zemljiščih, kar je imelo za posledico izgubo pomembnih storitev ekosistemov, kot so proizvodnja hrane, varstvo pred poplavami in biotska raznovrstnost.

Koncept ekološke sledi kaže, koliko zemeljskega in vodnega območja potrebuje posameznik, mesto ali država za proizvodnjo virov, ki jih porabi, in absorpcijo odpadkov, ki jih ustvari. Ekološka sled širšega območja Londonaje na primer 293-krat večja od njegovega območja in dvakrat večja od površine Združenega kraljestva.

Poročilo Onesnaženje zraka v Evropi v obdobju 1990–2004 je pokazalo, da kljub zmanjšanju emisij visoke koncentracije drobnih delcev in prizemnega ozona še vedno povzročajo težave v številnih mestih in na okoliških območjih. Zdaj je splošno priznano, da so drobni delci glavna nevarnost za zdravje ljudi zaradi onesnaženosti zraka. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ocenjuje, da bi bilo mogoče približno 100 000 smrti na leto pripisati onesnaženosti zunanjega zraka v evropskih mestih, kar pričakovano življenjsko dobo skrajša za povprečno eno leto.

Pomemben vzrok onesnaženosti zraka in težav v zvezi s hrupom je povečanje motoriziranega prometa, kar vodi tudi k zmanjšanju razpoložljivih zelenih in tihih območij v mestnih središčih. Zato se ljudje selijo iz mest v predmestja in notranjost. Nova mestna območja nizke gostote vodijo k večji uporabi individualnih prevoznih sredstev, kar zaostruje sedanje težave.