Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Teme / Promet / Promet

Promet

Spremeni jezik
Promet je odgovoren za približno tretjino celotne končne porabe energije v državah članicah agencije EEA in za več kot petino emisij toplogrednih plinov. Prav tako je odgovoren za velik del onesnaženosti zraka v mestih in obremenitve s hrupom. Promet poleg tega resno vpliva na krajino, saj razdeli naravna območja na majhne zaplate, kar ima resne posledice za živali in rastline.

Poraba energije in emisije mnogih onesnaževal v prometu so se leta 2009 zmanjšale, toda to zmanjšanje je morda le začasni učinek gospodarskega upada. Potreben je temeljitejši premik evropskega prometnega sistema, da se emisije niti v času močne gospodarske rasti ne bodo povečale. Evropska komisija je tokrat prvič pripravila ciljno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu. Za uresničitev 60-odstotnega ciljnega zmanjšanja iz bele knjige „Načrt za enotni evropski prometni prostor“ se bo moral ta integracijski moment politike v prihodnjih letih izražati tudi v oprijemljivih in določenih ukrepih. Mehanizem poročanja o prometu in okolju (mehanizem TERM) 2011 je podlaga za letno ocenjevanje napredka pri uresničevanju teh ciljev, saj uvaja temeljni niz kazalnikov TERM (TERM-CSI) in okoljsko izhodišče, na podlagi katerega bo mogoče preverjati napredek. S kazalniki TERM-CSI bo mogoče oceniti, v kakšnem obsegu EU ustvarja podlago za bolj zelen promet.

Emisije toplogrednih plinov v prometu so se v letih 2008 in 2009 zmanjšale predvsem zaradi vplivov gospodarske recesije

Emisije v prometu, vključno z emisijami v mednarodnem pomorskem in letalskem prometu, so bile v letu 2009 odgovorne za 24 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU. Nova bela knjiga o prometu določa, da se od držav članic EU zahteva, da do leta 2050 zmanjšajo toplogredne pline v prometu za 60 % v primerjavi z ravnmi v letu 1990. Ker so se emisije med letoma 1990 in 2009 dejansko povečale za 27 %, mora EU v obdobju med 2009 in 2050 doseči skupno 68-odstotno zmanjšanje.

Pri uresničevanju ciljnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov se je treba osredotočiti na najčistejšo mogočo tehnologijo in nizkoogljična goriva, a tudi na uporabo najučinkovitejših načinov prevoza in odpravljanje gospodarskih neučinkovitosti, ki so med drugim povezane tudi z nekritimi zunanjimi stroški. TERM 2011 kaže, da se je po uvedbi obveznih omejitev emisij CO2 za osebne avtomobile nekoliko povečala učinkovitost. Novi avtomobili so bili leta 2010 približno za petino učinkovitejši kot leta 2000. Z doseženim dogovorom o uredbi za emisije CO2 za avtomobile in dostavna vozila je bila začrtana smernica za vozni park vozil z nizkimi emisijami. Decembra 2011 so bili objavljeni končni podatki za emisije CO2 pri novih osebnih avtomobilih (za leto 2010), medtem ko bodo prvi polni podatki za dostavna vozila (za leto poročanja 2012) na voljo v letu 2013. Glede na končne podatke so novi avtomobili energijsko vsako leto učinkovitejši, celotna avtomobilska industrija pa je na dobri poti, da doseže emisijske cilje.

Delež avtomobilov na alternativna goriva se na cestah stalno povečuje in je leta 2009 obsegal več kot 5 % vseh vozil. Večina je uporabljala utekočinjeni naftni plin (LPG), električna vozila pa so predstavljala 0,02 % celotnega voznega parka.

Več o podnebnih spremembah lahko preberete na.

Raba energije v prometu je znatno večja kot v letu 1990; odvisnost prometnega sektorja od nafte nevzdržna

V državah članicah agencije EEA je letna poraba energije v prometu med letoma 1990 in 2007 nenehno naraščala. Medtem ko je med letoma 2007 in 2009 skupno povpraševanje po energiji v prometu padlo za 4 %, se bo trend naraščanja z gospodarsko rastjo verjetno spet začel.

Za uresničitev evropskih ciljev o 60-odstotnem zmanjšanju emisij CO2 do leta 2050 v primerjavi z letom 1990 se bo morala poraba nafte v prometnem sektorju zmanjšati za približno 70 %. Sedanja 96-odstotna odvisnost prometnega sektorja od nafte je nevzdržna.

Promet ni le sektor z največjo porabo energije, temveč tudi najhitreje rastoč sektor glede na trende porabe energije. V zadnjih nekaj letih se je poraba energije v prometu zmanjšala manj kot v drugih sektorjih, kar pomeni, da se je njegov delež še naprej povečeval; v letu 2009 je dosegel 33 % za EU-27 (vključno z mednarodnim letalskim prometom, a brez mednarodnega pomorskega prometa).

Cene goriv niso ravno močan dejavnik, ki bi spodbudil učinkovitejše odločitve glede prevoza. Povprečna dejanska cena (raven cen iz leta 2005) neosvinčenega bencina je junija 2011 znašala 1,14 EUR na liter, kar je dejansko le 15 % več kot leta 1980.

Več o energiji si lahko preberete na.

Emisije večine onesnaževal zraka v prometu so se v primerjavi z letom 1990 zmanjšale

Od leta 1990 je bil dosežen precejšen napredek pri zmanjševanju emisij večine onesnaževal zraka v prometnem sektorju. Kljub temu mnoga mesta in mestna območja težko dosegajo mejne vrednosti koncentracij, določene v zakonodaji EU za onesnaževala zraka – h kakovosti zraka v mestih veliko prispeva predvsem cestni promet.

Emisije v vseh prometnih sektorjih so se od leta 1990 zmanjšale kljub splošnemu povečanju dejavnosti v tem sektorju. V območju EEA-32 (32 držav članic EEA) so se med letoma 1990 in 2009 emisije NOX v prometu zmanjšale, in sicer NOX za 25 %, PM2,5 za 27 %, SOX za 37 %, CO za 75 % in nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) za 77 %.

Relativen pomen emisij plinov, ki niso izpušni plini, se je povečal, saj so se zaradi uvedbe tehnologij za zmanjšanje trdnih delcev zmanjšale emisije izpušnih plinov. V letu 2009 so emisije trdnih delcev PM2,5, ki niso izpušni plini, pomenile 25 % emisij sektorjev cestnega prometa v primerjavi z le 10 % v letu 1990.

Gledano v celoti so bili cilji glede kakovosti zraka preseženi na številnih področjih. Pri dušikovem dioksidu (NO2), ki lahko povzroči astmo in druge težave z dihanjem, so bile letne mejne vrednosti leta 2009 presežene na 41 % postaj za opazovanje prometa. Poleg tega je bila v letu 2009 dnevna mejna vrednost za trde delce PM10 presežena na 30 % prometnih območij v evropski sedemindvajseterici (vse države članice EU).

Pri pojasnitvi razlik med emisijskimi trendi in pričakovanimi vrednostmi kakovosti zraka je treba izpostaviti dve različni vprašanji, ki sta vse pomembnejši. Prvič, delež izpusta NOX neposredno v obliki NO2 iz vozil se povečuje zaradi vse večjega deleža avtomobilov na dizelski pogon v nekaterih državah in nameščanja naprav za nadziranje onesnaženosti, kot so lovilniki delcev in oksidacijski katalizatorji. To povečanje neposrednih emisij NO2 v prometnem sektorju vpliva na koncentracijo tako, da deloma ali v celoti izniči vpliv zmanjšanja emisij NOX. Drugič, obstaja jasen dokaz, da dejanske emisije vozil (pogosto označene kot „resnične emisije“) lahko presežejo emisije glede na homologacijo za vsako vrsto vozila (predvsem emisije NOX dizelskih vozil). To velja tudi za emisije CO2.

Več o onesnaževanju zraka preberite na.

Vplivi hrupa in razdrobljenosti pokrajin zaradi prometa so še vedno izziv

Skoraj 100 milijonov ljudi je bilo izpostavljenih škodljivim dolgotrajnim povprečnim ravnem hrupa cestnega prometa na glavnih cestah.

Ceste, železnice in avtoceste so evropsko pokrajino razrezale na še manjša zemljišča, kar ima resne posledice za biotsko raznovrstnost. Skoraj 30 % zemlje v EU je zmerno, zelo ali izredno razdrobljene, kar omejuje gibanje in vzrejo številnih različnih vrst. Podatki prav tako kažejo, da sta razdrobljenost zaradi prometne infrastrukture in širjenje urbanih območij vse večja grožnja, ki povzročata tudi vse lažji dostop in vse več motenj.

Več o biotski raznovrstnosti preberite na.

Več o hrupu preberite na.

Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33166 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100