Tla

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 10.12.2016 01:30
Tla omogočajo 90 % celotne proizvodnje hrane, krme, vlaken in goriv ter zagotavljajo surovine za številne dejavnosti, od vrtnarstva do gradbenega sektorja. So bistvenega pomena za zdravje ekosistemov, saj čistijo in regulirajo vodo, so gonilo kroženja hranilnih snovi, kot zbiralnik genov in vrst pa podpirajo biotsko raznovrstnost. Kot svetovni ponor ogljika imajo tla pomembno vlogo pri možni upočasnitvi podnebnih sprememb in njihovih učinkov. Ker poleg tega ohranjajo tudi sledi naše preteklosti, so pomembna sestavina naše kulturne dediščine.

Vendar pa nanje vplivajo stalne, pogosto nasprotujoče si zahteve naše družbe. Sposobnost tal za zagotavljanje ekosistemskih storitev (v smislu proizvodnje hrane ter kot vir biotske raznovrstnosti in regulator plinov, voda in hranilnih snovi) je tako ogrožena. Opažene stopnje pozidanosti tal, erozije, upada količine organskih snovi in onesnaženosti zmanjšujejo odpornost tal oziroma njihovo sposobnost za prilagajanje spremembam, ki so jim izpostavljena.

V časovnem okviru človeškega življenja lahko tla štejejo kot neobnovljiv vir. Kot družba jih moramo upravljati trajnostno, da bomo lahko uživali njihove koristi. Kljub velikemu številu dejavnosti, odvisnih od tal, EU nima posebne zakonodaje o urejanju tal. Za razliko od voda in zraka je bilo varstvo tal doslej obravnavano posredno ali v okviru sektorskih politik: kmetijstva in gozdarstva, energije, voda, podnebnih sprememb, varstva narave, odpadkov in kemikalij. Odsotnost koherentne politike o tleh na ravni EU se odraža tudi v skoposti usklajenih podatkov o tleh.

Kljub temu je bil v zadnjih desetih letih dosežen napredek pri razvoju politik in prizadevanjih po usklajevanju tovrstnih podatkov. Tematska strategija Evropske komisije o varstvu tal, sprejeta leta 2006, poudarja potrebo po zaščiti delovanja tal kot bistvene sestavine trajnostnega razvoja. Na svetovni ravni se vprašanja, ki se nanašajo na varstvo tal, obravnavajo v okviru širšega pojma degradacije zemljišč (doslej omejenega na kopenska območja) v Konvenciji Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD). Pred kratkim je bil pojem ohranjanja funkcije tal vključen v koncept nevtralnosti degradacije zemljišč v okviru ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih na Generalni skupščini Združenih narodov leta 2015. Cilji trajnostnega razvoja vključujejo tudi cilje glede kakovosti prsti, kontaminacije tal ter ravnanja s kemikalijami in odpadki. Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja je lahko pomembno gonilo ukrepov za zaščito tal v Evropi. Prizadevanja za uskladitev in standardizacijo podatkov o tleh za javno rabo ustrezno napredujejo na svetovni in evropski ravni.

Evropska agencija za okolje v okviru tematskega sklopa kazalcev o rabi zemljišč in tleh (sklop LSI) zagotavlja ocene na podlagi kazalcev o številnih temah v zvezi z rabo zemljišč in tlemi. Sklop LSI obsega kazalce o prilaščanju zemljišč, neprepustnosti, upravljanju onesnaženih območij, vlažnosti tal, eroziji tal in organskem ogljiku v tleh. Načrtuje se tudi uvedba kazalcev o razdrobljenosti in recikliranju zemljišč. Storitve spremljanja kopnega v okviru programa Copernicus omogočajo redna posodabljanja številnih navedenih kazalcev. Evropska agencija za okolje izdaja tudi ad hoc ocene o posebnih temah v zvezi s tlemi, kot so učinkovita raba tal kot vira dobrin v mestnih območjih ter obremenitev tal s hranilnimi snovmi in kovinami.

Pri tej tematiki Evropska agencija za okolje sodeluje s kolegi iz Evropske komisije (zlasti s Skupnim raziskovalnim središčem in Generalnim direktoratom za okolje), predstavniki omrežja Eionet iz Nacionalnega referenčnega centra za rabo tal in zemljišč ter prostorsko načrtovanje ter z drugimi evropskimi omrežji in strokovnjaki. Globalni partnerji Evropske agencije za okolje so sekretariat Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD), Svetovno partnerstvo za tla (Global Soil Partnership), Globalna pobuda za zemljiške kazalnike (podprta s programom ZN za naselja UN-Habitat) in Program Združenih narodov za okolje.

Delo Evropske agencije za okolje na tem področju od leta 1996 podpirajo pristojni evropski tematski centri; delo agencije na področju tal trenutno podpira Evropski tematski center za mestne, zemljiške in talne sisteme (ETC/ULS), ki deluje od leta 2014. V letu 2007 so bile dejavnosti zbiranja podatkov o tleh prenesene na Evropski center podatkov o tleh v okviru Skupnega raziskovalnega središča.

Povezana vsebina

Povezani kazalci

Progress in management of contaminated sites Progress in management of contaminated sites Local soil contamination in 2011 was estimated at 2.5 million potentially contaminated sites in the EEA-39, of which about 45 % have been identified to date. About one third of an estimated total of 342 000 contaminated sites in the EEA-39 have already been identified and about 15 % of these 342 000 sites have been remediated. However, there are substantial differences in the underlying site definitions and interpretations that are used in different countries.   Four management steps are defined for the management and control of local soil contamination, namely site identification (or preliminary studies), preliminary investigations, main site investigations, and implementation of risk reduction measures. Progress with each of these steps provides evidence that countries are identifying potentially contaminated sites, verifying if these sites are actually contaminated and implementing remediation measures where these are required. Some countries have defined targets for the different steps.   Thirty of the 39 countries surveyed maintain comprehensive inventories for contaminated sites: 24 countries have central national data inventories, while six countries, namely Belgium, Bosnia-Herzegovina, Germany, Greece, Italy and Sweden, manage their inventories at the regional level. Almost all of the inventories include information on polluting activities, potentially contaminated sites and contaminated sites.   Contaminated soil continues to be commonly managed using “traditional” techniques, e.g. excavation and off-site disposal, which accounts for about one third of management practices. In-situ and ex-situ remediation techniques for contaminated soil are applied more or less equally.   Overall, the production sectors contribute more to local soil contamination than the service sectors, while mining activities are important sources of soil contamination in some countries. In the production sector, metal industries are reported as most polluting whereas the textile, leather, wood and paper industries are minor contributors to local soil contamination. Gasoline stations are the most frequently reported sources of contamination for the service sector.   The relative importance of different contaminants is similar for both liquid and solid matrices. The most frequent contaminants are mineral oils and heavy metals. Generally, phenols and cyanides make a negligible overall contribution to total contamination.   On average, 42 % of the total expenditure on the management of contaminated sites comes from public budgets. Annual national expenditures for the management of contaminated sites are on average about EUR 10.7 per capita. This corresponds to an average of 0.041 % of the national GDP. Around 81 % of the annual national expenditures for the management of contaminated sites is spent on remediation measures, while only 15 % is spent on site investigations. It should be noted that all results derive from data provided by 27 (out of 39) countries that returned the questionnaire, and not all countries answered all questions.

Glej tudi

Geographic coverage

Albania, Armenia, Austria, Azerbaijan, Belarus, Belgium, Bosnia and Herzegovina, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czechia, Denmark, Estonia, Finland, France, Georgia, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Kazakhstan, Kosovo, Kyrgyzstan, Latvia, Liechtenstein, Lithuania, Luxembourg, Macedonia, Malta, Moldova, Monaco, Montenegro, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Russia, San Marino, Serbia, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Tajikistan, Turkey, Turkmenistan, Ukraine, United Kingdom, Uzbekistan
Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100