O političnih instrumentih

Če je javscript izključen, ima ta stran omejeno funkcionalnost. Prepričajte se, da vaš brskalnik omogoča izvajanje javascript.

Stran Zadnja sprememba 21.04.2016

Topics: Politični instrumenti Politični instrumenti

This page was archived on 02.12.2015 with reason: Content is outdated

Politike imajo ključno vlogo pri opredeljevanju stanja našega okolja. EU ima 35 let izkušenj pri oblikovanju okoljske politike, v tem času pa je bilo vzpostavljenih dobrih 200 pravnih aktov, opredeljene pa so bile tudi strateške usmeritve. Na začetku se je politika osredotočala na ureditev tehničnih standardov. Spekter političnih instrumentov se je postopoma širil ob priznanju, da ne obstaja eno univerzalno politično orodje, ki lahko zagotovi rešitve za vse težave. Šesti okoljski akcijski program EU spodbuja mešanico instrumentov: pravne zahteve („upravljalne in nadzorne“ ukrepe), prenos tehnologije, tržne instrumente, raziskave, določbe o okoljski odgovornosti, zelena javna naročila ter prostovoljne sheme in sporazume. Študije agencije EEA o učinkovitosti politik kažejo, da je lahko institucionalna zasnova enako pomembna kot zasnova same politike.

Politični instrumenti

Menu

Sveženj okoljske zakonodaje EU se šteje za enega izmed najmočnejših na svetu. Deluje – kadar se v celoti izvaja in uresničuje. Brez njega bi bila podoba našega okolja precej drugačna. Očistili smo vode in zrak, postopoma opustili uporabo nekaterih snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in podvojili stopnje recikliranja odpadkov. Naši avtomobili onesnažujejo manj. Brez izboljšav, ki so jih v zadnjih dvajsetih letih omogočili katalizatorji, bi bile stopnje nekaterih emisij desetkrat višje od zdajšnjih.

Danes strategija EU za trajnostni razvoj zagotavlja splošni dolgoročni okvir, njen cilj pa je doseganje sinergij med gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi cilji. S Pogodbo EU se zahteva vključitev varstva okolja v opredelitev in izvajanje vseh politik Skupnosti, na primer energije, kmetijstva in prometa. To „okoljsko vključevanje“ pomaga preprečevati težave pri njihovem viru, namesto da bi uporabljali samo rešitve „na koncu procesa“.

EU pripravlja bolj celostni pristop k oblikovanju politike na podlagi načel ocene učinkov in boljše ureditve. To vključuje tudi priporočila za izboljšanje sodelovanja javnosti pri upravljanju medsebojnega delovanja znanosti, tehnologij in družbe, kar so temeljni pogoji za uporabo načela previdnosti.

Tržni instrumenti, kot so sistemi trgovanja z dovoljenji za onesnaževala in okoljski davki, zavzemajo vse pomembnejše mesto na dnevnem redu EU. Njihov cilj je vključiti okoljske in zdravstvene stroške gospodarskih dejavnosti v tržne cene in določiti ceno za rabo naravnih virov, kot so zrak, voda in zemlja. Nedavni primeri vključujejo sistem EU za trgovanje z emisijami in usklajeno okoljsko obdavčevanje, na primer Direktivo o obdavčitvi energentov in Direktivo o „evrovinjeti“ za tovorni promet. Prednostna naloga je tudi odprava za okolje škodljivih subvencij. Za namene okoljske politike in z njo povezanih politik se v Zeleni knjigi o tržnih instrumentih iz leta 2007 oživlja zamisel o reformi okoljskega davka, tj. premik od obdavčitve dela k okoljski obdavčitvi.

„Socializmu ni uspelo govoriti gospodarske resnice. Kapitalizmu morda ne bo uspelo govoriti ekološke resnice.“ (Lester Brown, konferenca Fortune Brainstorm, 2006)