Politični okvir

Spremeni jezik

Zadnja sprememba: 18.11.2011 15:28

Načrtovanje in upravljanje rabe zemljišč sta bistvena za boljšo uskladitev rabe zemljišč z okoljskimi premisleki. To je izziv, ki zajema različne politične ravni in različne sektorje. Spremljanje in blažitev negativnih okoljskih posledic rabe zemljišč in obenem ohranjanje proizvodnje bistvenih virov so pomembne prednostne naloge oblikovalcev politik po svetu.

Evropska perspektiva prostorskega razvoja (ESDP) je imela leta 1999 za posledico evropske politične usmeritve za ozemeljsko ravnovesje in kohezijo, izboljšano konkurenčnost, dostop do trgov in znanja ter smotrnejšo upravljanje naravnih in kulturnih virov. Nedavno je integriran prostorski razvoj obravnavala Teritorialna agenda EU, katere cilj je spodbuditi zmožnost evropskih regij in mest za trajnostno gospodarsko rast in več delovnih mest.

Odločitve o načrtovanju in upravljanju rabe zemljišč se običajno sprejemajo na lokalni ali regionalni ravni. Vendar pa mora Evropska komisija imeti vlogo pri zagotavljanju, da države članice upoštevajo okoljske premisleke v svojih načrtih razvoja rabe zemljišč. Cilji so:

analizirati okoljski učinek predlaganega razvoja dogodkov;
izboljšati pretok geografskih informacij o vprašanjih rabe zemljišč;
razviti in izvajati evropsko strategijo za mestno okolje;
izboljšati načrtovanje, upravljanje in rabo evropskih obalnih območij.

Evropska gospodarstva so odvisna od naravnih virov, vključno s surovinami in prostorom (kopenskimi viri). Tematska strategija EU o trajnostni rabi naravnih virov med vire prišteva tudi prostor. Nanaša se na kopenska in pomorska območja, ki so potrebna za proizvodne namene (npr. minerale, les, hrano) in za različne družbenoekonomske dejavnosti. Ti interesi pogosto tekmujejo za isti ozemeljski vir.

Prizadevanja za spremembo praks rabe zemljišč za zmanjšanje razpršenega onesnaževanja zraka in vode vključujejo celostno upravljanje povodij in zlasti Direktivo o nitratih. Poplavljanje, ki ga povzroči gradnja neprepustnih površin (npr. zgradb in cest), izzovejo pa ga ekstremni vremenski pojavi, je obravnavano v novi evropski direktivi o poplavah. Medsektorsko naravo rabe zemljišč poudarjajo tudi podeleželski razvoj in regionalne politike EU.

S Kjotskim protokolom Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah se med drugim spodbujajo prakse, ki zmanjšujejo emisije metana in dušikovega oksida s kmetijskih zemljišč. Politike EU o prilagajanju podnebnim spremembam so neposredno pomembne za sedanje in prihodnje prakse rabe zemljišč in gospodarskih sektorjev, ki so od nje odvisni.