Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Teme / Energetika / Energetika

Energetika

Spremeni jezik
Energija je bistvena za ustvarjanje industrijske, trgovinske in družbene blaginje, posameznikom pa zagotavlja tudi udobje in mobilnost. Toda njena proizvodnja in poraba okolje močno obremenjujeta s toplogrednimi plini, izpusti onesnaževal zraka, rabo zemljišč, nastajanjem odpadkov in razlitji nafte. Te obremenitve prispevajo k podnebnim spremembam, škodijo naravnim ekosistemom in kulturni krajini ter škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.

Številne človekove dejavnosti zahtevajo izgorevanje fosilnih goriv, s čimer se povečuje koncentracija ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju, posledično pa prihaja do podnebnih sprememb in globalnega segrevanja. Svetovne potrebe po energiji naraščajo, s tem pa se je vedno več tudi izpustov ogljikovega dioksida.

Večina držav je pri zadovoljevanju energetskih potreb odvisnih od fosilnih goriv (nafte, plina in premoga). Pri njihovem zgorevanju se sprošča toplota, ki jo je mogoče pretvoriti v druge oblike energije. V tem procesu ogljik iz goriva reagira s kisikom, pri čemer nastane CO2, ki se sprosti v ozračje, hkrati pa tudi druga onesnaževala zraka (žveplov dioksid, dušikov oksid in trdni delci), ki vplivajo na slabšo kakovost zraka. Vendar so se s tehničnimi ukrepi in izboljšavami v elektrarnah in toplarnah ti izpusti v zadnjih desetletjih zmanjšali.

Največ energije smo v Evropi porabili leta 2006, v letu 2010 je bila poraba za skoraj 4 % manjša. Upad lahko deloma pojasnimo z gospodarsko krizo, vendar je pripomoglo tudi to, da se je gospodarska aktivnost nekoliko ločila od porabe energije.

Med različnimi gorivi še vedno prevladujejo fosilna: približno 77 % energetskih potreb povprečnega Evropejca se pokrije z nafto, plinom in premogom. Jedrska energija zagotavlja 14 %, preostalih 9 % pa prihaja iz obnovljivih virov. Vendar proizvajanje energije iz obnovljivih virov hitro narašča: v letu 2010 so bili solarni fotovoltaični sistemi največji vir novo zgrajenih zmogljivosti, sledile pa so nove zmogljivosti na plin in veter na drugem oziroma tretjem mestu. Pri jedrskih zmogljivostih je bilo več razgradenj kot novo zgrajenih objektov.

Povprečni Evropejec na leto porabi 27 megavatnih ur (MWh), kar vključuje vse porabnike v gospodinjstvu, industriji in prometu. Te številke se od države do države močno razlikujejo, podobno kot z njimi povezani izpusti CO2, ki so v veliki meri odvisni od uveljavljanja obnovljivih virov in jedrske energije. Promet, od leta 1990 najhitreje rastoči sektor, ki izkorišča energijo, je trenutno največji porabnik energije.

Politike Evropske unije

Energetika je vedno večja prednostna naloga politike; predstavlja eno izmed petih glavnih področij razvoja, na katerih so zastavljeni cilji strategije Evropa 2020, ki zasleduje:

  • kritje 20 % evropske porabe energije z obnovljivimi viri;
  • povečanje energetske učinkovitosti za 20 %.

Poleg posebnih ciljev energetske strategije 2020 dodatna interesna področja obravnavajo različne politike, ki so povzete na spletni strani Evropske komisije. Te vključujejo:

  • izboljšanje zanesljivosti oskrbe;
  • zagotavljanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in cenovno dostopne energije;
  • spodbujanje razvoja konkurenčnega notranjega energetskega trga;
  • določitev minimalnih stopenj obdavčitve energije.

Dejavnosti Evropske agencije za okolje

Ena izmed ključnih dejavnosti agencije EEA na področju energetike je spremljanje vključevanja okoljskih vprašanj v energetski sektor. Letno posodablja in objavlja vrsto energetskih in okoljskih kazalnikov. Objavlja tudi ocene pričakovanih okoljskih koristi in obremenitev za različne deleže obnovljivih virov energije.

Energetsko-okoljski kazalniki obravnavajo šest vprašanj energetske in okoljske politike:

  • Ali se vpliv rabe in proizvodnje energije na okolje zmanjšuje?
  • Ali poraba energije upada?
  • Kako hitro se povečuje energetska učinkovitost?
  • Ali goriva, ki manj onesnažujejo okolje, izpodrivajo bolj škodljiva goriva?
  • Kako hitro se uvajajo tehnologije obnovljivih virov energije?
  • Ali so okoljski stroški bolje vključeni v sistem določanja cen?

Kazalniki imajo pomembno vlogo tudi pri:

  • spremljanju strategije EU za trajnostni razvoj;
  • pripravi poročila EU o evidencah toplogrednih plinov za okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC);
  • poročanju o trendih in predvidevanjih na področju emisij toplogrednih plinov v Evropi v skladu s kjotskim protokolom.

EEA ocenjuje tudi pričakovane okoljske koristi in obremenitve zaradi povečanega deleža energije iz obnovljivih virov glede na celotno proizvodnjo energije. Sem spadata:

Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 32890 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100