Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Teme / Podnebne spremembe / Podnebne spremembe

Podnebne spremembe

Spremeni jezik
Podnebne spremembe so tu: temperature naraščajo, vzorci padavin se spreminjajo, ledeniki in sneg se topijo, svetovna povprečna gladina morja se dviguje. Pričakujemo, da se bodo te spremembe nadaljevale in da bodo izjemni vremenski pojavi, ki povzročajo nesreče, kot so poplave in suše, postali pogostejši in intenzivnejši. Vplivi na naravo in njena ranljivost, gospodarstvo in zdravje ljudi se v Evropi razlikujejo glede na regijo, območje in gospodarski sektor.

Zelo verjetno je, da je največji vzrok za segrevanje ozračja, ki ga opažamo od sredine 20. stoletja dalje, naraščanje koncentracije toplogrednih plinov (TGP), ki je posledica izpustov, nastajajočih pri človekovih dejavnostih. V zadnjih 150 letih se je svetovna temperatura dvignila za okoli 0,8 °C, v prihodnje pa naj bi se segrevanje nadaljevalo.

Če bi dvig temperature v primerjavi s predindustrijsko temperaturo presegel 2 °C, bi se tveganje nevarnih sprememb za svetovne človekove in naravne sisteme pomembno povečalo. Z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) je določen cilj, da se dvig povprečne temperature v svetu glede na obdobje pred industrializacijo omeji na manj kot 2 °C.

Kako lahko to dosežemo? V tem desetletju je treba stabilizirati izpuste toplogrednih plinov in jih do leta 2050 zmanjšati za 50 % v primerjavi z letom 1990. EU ob upoštevanju potrebnih prizadevanj držav v razvoju podpira cilj, v skladu s katerim mora do leta 2050 svoje izpuste toplogrednih plinov (v primerjavi z letom 1990) zmanjšati za 80 % do 95 %.

Četudi se bodo nekatere politike in prizadevanja za zmanjšanje izpustov izkazali za učinkovite, se podnebnim spremembam ne bomo mogli v celoti izogniti,  zato potrebujemo tudi strategije in ukrepe za prilagajanje posledicam teh sprememb.

Uvod

Vplivi in ranljivost

V Evropi temperature najbolj naraščajo v južni Evropi in na arktičnem območju, padavine pa najbolj upadajo v južni Evropi ter naraščajo na severu in na severozahodu. Pričakovana večja intenzivnost in pogostost vročinskih valov in poplav ter spremembe območij pojavljanja nekaterih nalezljivih bolezni in cvetnega prahu škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.

Podnebne spremembe pomenijo dodatni pritisk na ekosisteme, zaradi česar se bodo številne rastlinske in živalske vrste pojavile v severnejših krajih in v višjih legah. To negativno vpliva na kmetijstvo, gozdarstvo, proizvodnjo energije, turizem in infrastrukturo na splošno.

Evropske regije, ki so še posebej izpostavljene podnebnim spremembam, so:

  • južna Evropa in Sredozemlje (zaradi pogostejših vročinskih valov in suš);
  • gorata območja (zaradi topljenja snega in ledu);
  • obalna območja, delte in poplavna območja (zaradi dviga gladine morij in večje pogostosti močnih deževij, poplav in neviht);
  • evropski skrajni sever in Arktika (zaradi dviga temperatur in topljenja ledu).

 

Vzroki za podnebne spremembe, ki jih povzroča človek

Izpusti toplogrednih plinov nastajajo tako v naravnih procesih kot pri človekovih dejavnostih. Najpomembnejši naravni toplogredni plin v ozračju je vodna para. Človekove dejavnosti v ozračje spuščajo velike količine drugih toplogrednih plinov, s čimer se veča njihova koncentracija v ozračju, s tem pa se povečuje učinek tople grede in segreva podnebje.

Glavni viri toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek, so:

  • zgorevanje fosilnih goriv (premog, nafta in plin) pri proizvodnji električne energije, promet, industrija in gospodinjstva (CO2);
  • kmetijstvo (CH4) in sprememba rabe tal, kot je krčenje gozdov (CO2);
  • odlaganje odpadkov (CH4);
  • uporaba fluoriranih industrijskih plinov.

Politike EU

Več pobud EU si prizadeva za zmanjšanje toplogrednih plinov:

  • ratifikacija Kjotskega protokola: ta zahteva, da 15 držav članic EU (EU-15) v obdobju 2008–2012 zmanjša skupne izpuste za 8 % glede na raven iz leta 1990;
  • stalno izboljševanje energijske učinkovitosti širokega nabora opreme in gospodinjskih aparatov;
  • zahteve po večji uporabi energije iz obnovljivih virov, kot so veter, sonce, voda in biomasa, ter obnovljivih goriv za promet, kot so biogoriva;
  • podpiranje razvoja tehnologije zajema in shranjevanja ogljika za zajemanje in shranjevanje CO2, ki ga izpuščajo elektrarne in drugi veliki obrati;
  • delovanje prek sistema trgovanja z emisijami (EU ETS), ki je ključno orodje EU za zmanjševanje industrijskih emisij toplogrednih plinov.

Sveženj EU za podnebne spremembe in energijo iz leta 2009 predstavlja zavezujočo zakonodajo za uresničitev ciljev 20-20-20 do leta 2020, ki so: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v EU za vsaj 20 % glede na leto 1990, kritje 20 % porabe energije v EU z obnovljivimi viri in 20 % manjša poraba primarne energije glede na napoved.

Evropska unija v politike EU vključuje tudi prilagajanje podnebnim spremembam; do leta 2013 bo oblikovala celovito strategijo EU za prilagajanje, ki bo okrepila evropsko odpornost na podnebne spremembe. Leta 2012 bo EU vzpostavila nov informacijski sistem, namenjen učinkom podnebnih sprememb, ranljivosti in prilagajanju.

Več o politikah na področju podnebnih sprememb

Dejavnosti Evropske agencije za okolje:

Evropska agencija za okolje z zagotavljanjem informacij o podnebnih spremembah v Evropi spodbuja izvajanje zakonodaje na področju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja le-tem v Evropi, ocenjevanje politik EU in razvoj dolgoročnih strategij za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje le-tem. Informacije Evropske agencije za okolje (podatki, kazalniki, ocene, napovedi) se osredotočajo na blažitev podnebnih sprememb (trendi na področju emisij toplogrednih plinov, napovedi, politike in ukrepi), na učinke podnebnih sprememb ter na ukrepe za prilagajanje v Evropi. V okviru Evropske agencije za okolje deluje Evropski podatkovni center za podnebne spremembe, od leta 2012 dalje pa bo upravljala mehanizem EU za izmenjavo informacij o učinkih podnebnih sprememb, ranljivosti zaradi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam.

Evropska agencija za okolje tesno sodeluje z Evropsko komisijo (GD za podnebno politiko, GD skupno raziskovalno središče, Eurostat), s strokovnjaki iz evropskih tematskih centrov za blaženje posledic onesnaženosti zraka in podnebnih sprememb (ETC/ACM) in za vplive podnebnih sprememb, ranljivost in prilagajanje (ETC/CCA) ter z Evropskim okoljskim informacijskim in opazovalnim omrežjem (Eionet).

Temeljne dejavnosti in produkti vključujejo:

  • oblikovanje in objavo letnega popisa toplogrednih plinov v Evropski uniji;
  • letno oceno napredka Evropske unije in evropskih držav pri izpolnjevanju njihovih ciljev iz Kjotskega sporazuma in strategije Evropa 2020;
  • analizo dodatnih koristi politik na področju podnebnih sprememb in kakovosti zraka;
  • oceno vplivov podnebnih sprememb v Evropi;
  • analizo vprašanj na področju podnebnih sprememb in sektorske prilagoditve, vključno s pregledi ukrepov za prilagajanje posameznih držav;
  • analizo ranljivosti posameznih regij za podnebne spremembe.

Evropska agencija za okolje je Evropski podatkovni center za emisije toplogrednih plinov in vplive podnebnih sprememb, ranljivost zaradi podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam ter bo od leta 2012 dalje vzdrževala in upravljala mehanizem EU za izmenjavo informacij o vplivih podnebnih sprememb, ranljivosti zaradi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam.

Več o dejavnostih Evropske agencije za okolje

Sorodne povezave

Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33036 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100