Nahajate se tu: Domov / Teme / Onesnaževanje zraka / Onesnaževanje zraka

Onesnaževanje zraka

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 09.06.2015 15:25
Onesnaževanje zraka škoduje zdravju ljudi in okolju. V zadnjih desetletjih so se emisije mnogih onesnaževal zraka močno zmanjšale, zaradi česar se je kakovost zraka v regiji izboljšala. Kljub temu so koncentracije onesnaževal še vedno zelo visoke, težava kakovosti zraka pa ostaja. Pomemben delež evropskega prebivalstva živi na območjih, zlasti v mestih, kjer so standardi kakovosti zraka znižani in ozon, dušikov dioksid, predvsem pa trdni delci (PM) resno ogrožajo zdravje. Številne države so presegle eno ali več zgornjih mej emisij za leto 2010 pri štirih pomembnih onesnaževalih zraka. Zmanjševanje onesnaževanja zraka zato ostaja pomembno.

Onesnaževanje zraka je vprašanje na lokalni in vseevropski ravni, pa tudi na ravni poloble. Onesnaževala, izpuščena v zrak v eni državi, lahko preidejo v atmosfero, kar povzroči ali še poveča slabo kakovost zraka drugje.

Trdni delci, dušikov dioksid in ozon v prizemni plasti danes na splošno veljajo za tri onesnaževala, ki najbolj vplivajo na zdravje ljudi. Dolgoročna in konična izpostavljenost onesnaževalom te vrste povzroča različno hude posledice, od težav z dihali do prezgodnje smrti. V Evropi je okoli 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega koncentracijam onesnaževal, večjim od mejnih vrednosti kakovosti zraka, ki se štejejo za škodljive za zdravje. Po ocenah drobni trdni delci (PM2,5) v zraku zmanjšajo pričakovano življenjsko dobo v EU za več kot osem mesecev. Benzo(a)piren je rakotvorno onesnaževalo, ki zbuja čedalje večjo zaskrbljenost, saj so njegove koncentracije v mnogih urbanih okoljih, še zlasti v srednji in vzhodni Evropi, višje od praga, še varnega za zdravje.  

Onesnaževanje zraka škodi zdravju ljudi in ekosistemom. Velik del prebivalstva živi v okolju, ki po današnjih standardih ni zdravo. Da bi dosegla trajnostno raven, bo morala Evropa postati mnogo ambicioznejša in preseči danes veljavno zakonodajo.

Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA

Zaradi onesnaževanja zraka trpi tudi okolje.

  • Zakisovanje se je v občutljivih evropskih ekosistemih, izpostavljenih kislim padavinam s čezmerno vsebnostjo žveplovih in dušikovih spojin, med letoma 1990 in 2010 močno zmanjšalo.
  • Evtrofikacija, okoljski problem zaradi čezmernega vnosa hranil v ekosisteme, je manj napredovala. Območje občutljivih ekosistemov, prizadetih zaradi čezmernega dušika iz ozračja, se je med letoma 1990 in 2010 le malo zmanjšalo.
  • Izpostavljenost visokim koncentracijam ozona povzroča škodo na pridelkih. Večina kmetijskih predelkov je izpostavljena ravnem ozona, ki presegajo dolgoročni cilj EU za varovanje rastlinja. To velja tudi za precej velik del kmetijskih zemljišč, zlasti v južni, srednji in vzhodni Evropi.

Kakovost zraka v Evropi se ni vedno izboljševala skladno s splošnim zmanjševanjem antropogenih emisij onesnaževal zraka (emisij zaradi človeškega vpliva). Razlogi za to so zapleteni:

  • med zmanjšanjem emisij in koncentracijami onesnaževal, zaznanih v zraku, ni vedno jasne linearne povezave;
  • prenos onesnaževal zraka prek velikih razdalj v Evropo iz drugih držav na severni polobli ima vse večji vpliv.

Za dodatno varovanje zdravja ljudi in okolja v Evropi so še vedno potrebna ciljno naravnana prizadevanja za zmanjšanje emisij.

Viri onesnaževanja zraka

Zrak se onesnažuje iz različnih virov, antropogenih in naravnega izvora:

  • zgorevanje fosilnih goriv pri proizvodnji elektrike, v prometu, industriji in gospodinjstvih;
  • industrijski procesi in uporaba topil, na primer v kemični in nekovinski industriji;
  • kmetijstvo;
  • ravnanje z odpadki;
  • primeri naravnih virov emisij so izbruhi vulkanov, prah, ki ga prinese veter, razpršena morska sol in emisije hlapnih organskih spojin iz rastlin.

Politike Evropske unije

Dolgoročni cilj EU je doseči stopnje kakovosti zraka, ki nimajo nesprejemljivih vplivov in tveganj za zdravje ljudi in okolje. EU deluje na številnih ravneh, da bi zmanjšala izpostavljenost onesnaženosti zraka: prek zakonodaje, raziskav in sodelovanja s sektorji, ki so odgovorni za onesnaževanje zraka, pa tudi z mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi pristojnimi organi ter nevladnimi organizacijami. Cilj politik EU je zmanjšati izpostavljenost onesnaženosti zraka z zmanjšanjem emisij ter določitvijo omejitev in ciljih vrednosti za kakovost zraka. Konec leta 2013 je Evropska komisija sprejela predlagan paket ukrepov za kakovost čistega zraka, ki vključuje nove ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

Več informacij o evropskih politikah o onesnaženosti zraka

Dejavnosti agencije EEA

Evropska agencija za okolje (EEA) je podatkovno središče Evropske unije o zraku, ki podpira izvajanje zakonodaje EU, povezane z emisijami v zrak in s kakovostjo zraka. Agencija EEA prispeva tudi k ocenjevanju politik EU o onesnaženosti zraka in razvoju dolgoročnih strategij za izboljšanje kakovosti zraka v Evropi.

Delo agencije EEA je osredotočeno na:

  • zagotavljanje javnega dostopa do podatkov o onesnaženosti zraka,
  • dokumentiranje in ocenjevanje trendov glede kakovosti zraka ter povezanih politik in ukrepov v Evropi ter
  • proučevanje kompromisov in sinergij med onesnaženostjo zraka in politikami na različnih področjih, med katerimi so podnebne spremembe, energetika, prevoz in industrija.

Več informacij o dejavnostih agencije EEA

Koristne povezave

Agencija EEA je objavila zbirko povezav o onesnaževanju zraka.

Povezana vsebina

Glej tudi

Geographic coverage

Europe
Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100