Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Kotiček za novinarje / Objave / Evropa meni, da je segrevanje ozračja na vrhu seznama okoljskih problematik

Evropa meni, da je segrevanje ozračja na vrhu seznama okoljskih problematik

Spremeni jezik
Oblikovalci politik, podjetja in ljudje morajo takoj ukrepati glede vrste okoljskih problematik ali pa bodo pozneje plačali visoko ceno

SPOROČILO ZA JAVNOST - Bruselj, 29. november 2005

Evropa meni, da je segrevanje ozračja na vrhu seznama okoljskih problematik



Oblikovalci politik, podjetja in ljudje morajo takoj ukrepati glede vrste okoljskih problematik ali pa bodo pozneje plačali visoko ceno

Štiri najtoplejša leta v zgodovini so bila 1998, 2002, 2003 in 2004. Samo poleti 2003 je izginilo deset odstotkov alpskih ledenikov. S sedanjo hitrostjo se bo do leta 2050 stalilo tri četrtine švicarskih ledenikov. Kot piše v novem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) s sedežem v Koebenhavnu, Evropa že 5 000 let ni doživela tako velikih podnebnih sprememb.

Poročilo Evropsko okolje - Stanje in možnosti 2005, petletna ocena po 31 državah, ponuja pregled evropskega okolja in opozarja na njegove spremembe, pri čemer so podnebne le ena od njih. Druga področja so biotska raznovrstnost, morski ekosistemi, zemeljski in vodni viri, onesnaževanje zraka in zdravje. Poročilo prvič zajema analizo po državah s kazalci uspešnosti in primerjavo za vse udeležence: EU-25 ter Bolgarija, Islandija, Liechtenstein, Norveška, Romunija, Turčija in Švica.

Poročilo navaja, da se je povprečna temperatura v 20. stoletju zvišala za 0,95 °C. To je 35 odstotkov več od globalnega povprečnega povečanja za 0,7 °C. Temperatura pa bo predvidoma še naprej naraščala. EU je na podlagi te ugotovitve določila cilj, ki zvišanje globalne temperature omejuje na 2 °C nad predindustrijsko stopnjo.

'Brez učinkovitih ukrepov v naslednjih desetletjih bo globalno segrevanje ozračja povzročilo taljenje ledenih ploskev na severu in širjenje puščav na jugu, kar pomeni, da bi se prebivalstvo celine dejansko zgostilo v osrednjih območjih. Tudi če omejimo globalno segrevanje ozračja na povečanje za 2 °C, kar je cilj EU, bi živeli v atmosferskih razmerah, ki jih človeška bitja še niso doživela. Potrebna so večja zmanjšanja emisij', trdi izvršna direktorica EEA Jacqueline McGlade.

Poročilo navaja, da je bila pretekla zakonodaja EU glede okolja učinkovita. Očistili smo vodo in zrak, opustili nekatere snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in podvojili količino recikliranih odpadkov. Prav tako vozimo avtomobile, ki manj onesnažujejo. Brez izrazitih izboljšav, ki so jih v zadnjih dvajsetih letih prinesli katalizatorji, bi bila raven nekaterih emisij desetkrat višja od sedanje. A kot navaja poročilo, je bilo potrebno deset do dvajset let, da so ti ukrepi izboljšali stanje.

To so okoljske zgodbe o uspehu, ki pa jih bodo kmalu prehitele spremembe v vzorcih osebne porabe. Evropejci živijo dlje in vedno več nas živi samih, kar povečuje potrebe po bivalnih prostorih. Med letoma 1990 in 2000 je bilo več kot 800 000 hektarjev zemljišč v Evropi pozidanih. To je trikratna velikost Luksemburga. Če se bo to nadaljevalo, se bo samo v enem stoletju obseg našega mestnega okolja podvojil. Poročilo navaja, da je obvladovanje širjenja mestnih območij bistveno, če hočemo zavarovati svoje naravne vire.

Potujemo dlje in pogosteje, naravnih virov pa porabimo dvakrat več, kot je povprečje za ves svet. Emisije toplogrednih plinov se najhitreje povečujejo zaradi prometa in predvidoma bo tako tudi v prihodnje. Pričakuje se, da se bo zračni promet do leta 2030 podvojil. Tako bomo vplivali tudi na okolje zunaj Evrope, zmanjšali naravne vire in škodili globalnemu okolju.

Kot kaže anketa Eurobarometra, več kot 70 odstotkov Evropejcev od svojih oblikovalcev politik pričakuje, da enako obravnavajo okoljske, gospodarske in socialne politike. Poročilo poudarja, da morajo oblikovalci politik, če hočejo upoštevati te vidike, sodelovati tako na evropski, nacionalni kot na lokalni ravni. Okoljsko problematiko morajo vključiti v sektorje kot so promet, kmetijstvo in energetika, ter ustvariti okvir, znotraj katerega lahko posamezniki in podjetja ukrepajo.

'Oblikovalci politik morajo načrtovati dolgoročno. Počasi bi bilo treba davke, ki izhajajo iz dela, in davke na naložbe zamenjati z davki na onesnaževanje in davki na neučinkovito rabo surovin in zemljišč. Potrebujemo tudi take reforme, da se bodo denarne podpore uporabile za promet, stanovanja, energijo in kmetijstvo. Potrebujemo denarne podpore, ki spodbujajo trajnostne prakse in učinkovite tehnologije', pravi profesorica McGlade.

'Če bodo reforme vključevale spodbude, bodo vodile k večjim naložbam, inovacijam in konkurenčnosti. To smo že videli v praksi nekaterih držav in dejavnostih. Zaradi visoke obdavčitve motornega bencina v Evropi in visokih regulativnih standardov smo v zadnjih desetletjih dobili avtomobile, ki porabijo skoraj dvakrat manj goriva kot avtomobili na ameriških cestah. Spoznali smo, da plačujemo visoko ceno - z življenji ljudi, s propadom ribjega staleža, kislim dežjem - na primer zaradi uporabe azbesta v zgradbah, svinca v motornem bencinu. Če se hočemo zavarovati dolgoročno, moramo ukrepati zdaj', pravi profesorica McGlade.

Opombe uredniku:

O Evropski agenciji za okolje (EEA): Sedež Evropske agencije za okolje je v Koebenhavnu. Agencija si z zagotavljanjem pravočasnih, ciljno usmerjenih, ustreznih in zanesljivih informacij oblikovalcem politike in javnosti prizadeva za občutno in merljivo izboljšanje okolja v Evropi.

Evropska agencija za okolje v okviru svojih nalog vsakih pet let izdela celosten pregled stanja okolja v Evropi. Evropsko okolje - Stanje in možnosti 2005 zajema:

  • Celostno oceno okolja v Evropi s poglavji o:
    • okolju in kakovosti življenja
    • rabi tal
    • podnebnih spremembah
    • kakovosti zraka in zdravju
    • sladkovodnih virih
    • morskem okolju in obalah
    • prsti
    • biotski raznovrstnosti in ekosistemih
    • okoljskih in gospodarskih dejavnostih
    • načrtih za prihodnost
  • Ključni niz kazalcev je izbor kazalcev, ki so stalni in se lahko uporabijo za merjenje učinkovitosti politike, na primer pri uresničevanju kjotskih ciljev. Primer ključnega kazalca so izpusti toplogrednih plinov. Kazalci zagotavljajo pravočasne in ustrezne informacije o okoljskih gibanjih in dogodkih.
  • Analiza po posameznih državah temelji na devetih ključnih kazalcih. Analiza zagotavlja primerjavo učinkovitosti v 'evidenčni kartici države', podprti z informacijami, ki jih zagotavljajo same države.

    Analize držav so v sodelovanju z Evropsko agencijo pripravile države, da bi tako zagotovili še dodaten pogled z vidika posameznih držav glede na analizo evidenčne kartice. Za izbor kazalcev, ki jih zajema evidenčna kartica, je zadolžena Evropska agencija za okolje in ti ne odsevajo nujno področij, ki jim dajejo prednost posamezne države. Da bi zagotovili boljše razumevanje vprašanj na ravni države, je vključenih nekaj številk iz nacionalnih virov, tako da podatki mogoče niso popolnoma primerljivi s tistimi, ki so jih zbrali Eurostat, Evropska agencija za okolje ali drugi mednarodni organi. Odgovornost za končni rezultat prevzema Evropska agencija za okolje.
  • Oglejte si del poročila C in ugotovite, kako učinkovita je vaša država.
  • Države, ki jih zajema poročilo: EU-25 (Avstrija, Belgija, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo) ter Bolgarija, Islandija, Liechtenstein, Norveška, Romunija in Turčija.


Spletne povezave


Poročilo je dostopno na naslovu:
http://reports.eea.europa.eu/state_of_environment_report_2005_1/

Povzetek:
http://reports.eea.europa.eu/state_of_environment_report_2005_1/en/soer_files/SL-summary.pdf

Izgledi za državo:
http://reports.eea.europa.eu/state_of_environment_report_2005_1/en/soer_files/SL-countryprofile.pdf

Primerjava držav:
http://reports.eea.europa.eu/state_of_environment_report_2005_1/en/soer_files/SL-scorecard.pdf


Kontaktni podatki

Za novinarska vprašanja:

Brendan Killeen
predstavnik za stike z javnostmi
Communications and Corporate Affairs
(Oddelek za komuniciranje in skupne zadeve)
Telefon: +45 33 36 72 69
Mobilni telefon: +45 23 68 36 71

Teresa Ruch Olsen
predstavnik za stike z javnostmi
Communications and Corporate Affairs
(Oddelek za komuniciranje in skupne zadeve)
Telefon: +45 33 36 71 59
Mobilni telefon: +45 23 68 36 69

Marion Hannerup
Head of Communications and Corporate Affairs
(vodja Oddelka za komuniciranje in skupne zadeve)
Telefon: +45 33 36 71 60
Mobilni telefon: +45 51 33 22 43

For public enquiries

EEA Information Centre

Enquiry form (English)


Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33072 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100