Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Kotiček za novinarje / Objave / Evropska obala se približuje okoljski ‘točki brez povratka’

Evropska obala se približuje okoljski ‘točki brez povratka’

Spremeni jezik
Topics: ,
Glede na novo poročilu Evropske agencije za okolje (EEA), objavljenem danes v Kopenhagnu, je edinstveno obalno okolje Evrope čedalje bolj ogroženo zaradi svoje lastne popularnosti.

Sporočilo za javnost Evropske agencije za okolje - Kopenhagen, ponedeljek, 3. julij 2006

Evropska obala se približuje okoljski ‘točki brez povratka’


Vplivi so ocenjeni, ker je več milijonov ljudi začelo svoje letno popotovanje proti morju

Glede na novo poročilu Evropske agencije za okolje (EEA), objavljenem danes v Kopenhagnu, je edinstveno obalno okolje Evrope čedalje bolj ogroženo zaradi svoje lastne popularnosti.

‘Spreminjajoči se videz evropskih obalnih področij’ nas opozarja, da pospešena uporaba obalnega prostora, predvsem s strani turistične industrije, grozi uničenju občutljivega ravnotežja obalnih ekosistemov.

Od začetka 20. stoletja je bilo na primer uničenih približno dve tretjini evropskih močvirij (večinoma ob obalah). Poročilo navaja, da je razvoj ob Sredozemlju pripeljal do nastanka ‘sredozemskega zidu’, saj je več kot 50 % obale pokrite z betonom.

“Naše obale so z vidika števila in raznolikosti rastlin in živali najbogatejši ekosistemi. Obale obenem predstavljajo gospodarske poti v Evropo; so del strukture številnih družb in nujno potrebne za kakovost našega življenja”, navaja profesorica Jacqueline McGlade, izvršna direktorica EEA.

“Da bi zaščitili naša obalna področja, jih ne smemo obravnavati kot igrišča ali prevozne ceste z neomejenim gradbenim, nastanitvenim, rekreacijskim ali ribolovnim potencialom, temveč kot krhke sisteme, ki tvorijo pokrajine in pomenijo številnim skupnostim prostor za udobje”, pravi profesorica McGlade.

Poročilo navaja, da je gostota prebivalstva ob evropski obali višja in narašča hitreje kot v notranjosti. V obdobju 1990 – 2000 se je število umetnih površin (predvsem cest in zgradb) na obalnih področjih povečalo v skoraj vseh evropskih državah.

Najhitrejši razvoj dogodkov je opaziti na Portugalskem (34 % povečanje v desetih letih), na Irskem (27 %) in v Španiji (18 %), ki jim sledijo Francija, Italija in Grčija. Najbolj prizadeto obalno področje je zahodno Sredozemlje. Gospodarsko prestrukturiranje, temelječe pretežno na subvencijah EU, je spodbudilo razvoj infrastrukture, ki pa je spodbudila gradnjo stanovanjskih objektov.

Poročilo obenem navaja, da podnebne spremembe, staranje in bogatenje prebivalstva, več prostega časa in cenejša potovanja tvorije pritiske, ki bremenijo evropsko obalo.

“Pomislite na infrastrukturo, ki je nujna, da pripeljete eno družino iz severne Evrope na špansko obalo: prometne politike in subvencije, sporazume o potnih listih in na financiranje, če omenim samo nekatere. Sedaj pa pomislite na vplive na končno destinacijo. Kot turisti lahko prispevamo k lokalnemu prihodku in zaposlovanju, vendar pa obenem vplivamo na onesnaževanje in razgradnjo ekosistemov na področjih, ki imajo malo okoljevarstvenih politik in se ne morejo upreti tako intenzivni ravni uporabe. Učinki so sicer lahko lokalni, vendar je treba pritiske in rešitve obravnavati na vseevropski ravni”, pravi profesorica McGlade.

Navkljub tem izzivom se ponujajo nove priložnosti za obravnavanje obalnih vprašanj na bolj celovit način, ki obravnava naše obale kot mozaike rek in njihovih povodij, obalnih in morskih področij. Poročilo navaja, da je potekajoče izvajanje ‘integralnega upravljanja obalnega območja’, ki ga je Evropska Komisija dopolnila v letu 2006, zelo dobrodošlo.

V preteklosti so obstajale številne politične pobude za zaščito evropske obale, vendar pa te niso nikoli bile izvajane na integralen način. Integralnoupravljanje obalnega območja vključuje vse ustrezne interesne skupine in je dolgoročno osredotočeno na obalno področje z vidika vzpostavljanja ravnotežja med potrebami razvoja in zaščite tistih virov, ki vzdržujejo obalna gospodarstva. Obenem upošteva zaskrbljenost javnosti glede poslabšanja okoljskega, socialnoekonomskega in kulturnega položaja evropske obale”, pravi profesorica McGlade.

Sporočilo urednikom:

Za ogled celotnega poročila sledite tej povezavi na spletno stran EEA: http://reports.eea.europa.eu/eea_report_2006_6/en

Če želite izvedeti več o EEA, obiščite našo spletno stran: http://www.eea.europa.eu

Ključni podatki o evropski obali

  • 80 % onesnaževanja oceanov izvira iz človeških dejavnostih s kopnega
  • Gostota prebivalstva je višja na obali kot v notranjosti. V Evropi je gostota prebivalstva obalnih področij (NUTS3) v povprečju za 10 % višja kot v notranjosti. Vendar je v nekaterih državah ta številka lahko več kot 50 %. Obstajajo številne regije, kjer je gostota obalnega prebivalstva vsaj petkrat večja od evropskega povprečja.
  • V obdobju 1990 – 2000 so se umetne površine širile v obsegu 190 km2 na leto. Zaradi razvoja infrastrukture in spreminjanja površin iz naravnih v urbane, kar je nepovraten proces, predstavljajo te spremembe eno glavnih groženj trajnosti obalnih področij. 61 % celotne umetno pokrite površine je nastalo zaradi nastanitvenih, storitvenih in rekreacijskih potreb.
  • Število napadalnih živali v evropskih morjih je znatno naraslo v obdobju 1960 – 1980, še zlasti v Sredozemlju. Njihov vpliv na izvirne obalne ekosisteme je čedalje težje in cenovno dražje nadzorovati. Meduza Mnemiopsis leydyi je tipičen primer. Znatno naraščanje populacije teh živali se je pričelo po tem, ko je bila konec osemdesetih let prejšnjega tisočletja dostavljena v ladijskih balastnih vodah. Zaradi tega so bile zaloge rib in ostrig ter domačih populacij meduz v Črnem morju opustošene (EEA, 2005b). Meduza se je pojavila celo v s kopnim obdanem Kaspijskem morju, kjer povzroča resne spremembe v celotnem ekosistemu (Karpinsky et al., 2005).
  • Od konca 19. stoletja se je globalna temperatura morske gladine v povprečju dvignila za 0.6 °C. Posledica segrevanja morske gladine je prerazdelitev in izguba morskih organizmov ter večja pojavnost nenavadnih in strupenih razcvetov fitoplanktona.

Kontaktni podatki:

Informacije za medije:

Brendan Killeen
Uradnik za stike z javnostmi
Oddelek za komunikacijske in skupne zadeve
Mobilni telefon: +45 33 36 72 69
Mobile: +45 23 68 36 71

Marion Hannerup
Vodja Oddelka za komunikacijske in skupne zadeve
Telefon: +45 33 36 71 60
Mobilni telefon: +45 51 33 22 43

For public enquiries:

EEA Information Centre

Enquiry form (English)


Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33078 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100