Uvodnik – Pametni, okolju prijazni mobilnosti naproti

Spremeni jezik
Article Objavljeno 18.08.2016 Zadnja sprememba 30.09.2016 16:39
Promet povezuje ljudi, kulture, mesta, dežele in celine. Je eden glavnih stebrov sodobne družbe in gospodarstva, ki proizvajalcem omogoča prodajo njihovih izdelkov po vsem svetu, popotnikom pa spoznavanje novih krajev. Prometna omrežja zagotavljajo tudi dostop do ključnih javnih storitev (npr. izobraževanje in zdravstvo) ter tako prispevajo k boljši kakovosti življenja. Prometne povezave pomagajo pri razvoju gospodarstva na odročnih območjih, ustvarjanju delovnih mest in širjenju blaginje.
Metro Madrid

Metro Madrid  Image © Robert Photography

Promet ima tudi odločilno vlogo pri oblikovanju našega načina življenja: hrano, oblačila in odpadke je treba od nekod pripeljati oziroma nekam odpeljati; vpliva na to, kateri proizvodi so na voljo in kaj kupujemo; prometne sisteme uporabljamo za prevoz na delo, v šolo, gledališče ali na počitnice. Povezave s hitrimi vlaki danes omogočajo, da se ljudje vsak dan vozijo na delo več sto kilometrov od doma.

Vendar obstaja tudi negativna plat prometnega modela, kakršnega imamo danes, saj so kodljivi vplivi prometnega sektorja na okolje in zdravje ljudi precejšnji. Promet je vir četrtine izpustov toplogrednih plinov v EU in povzroča onesnaževanje zraka, čezmeren hrup in drobitev habitatov. Če smo konkretnejši: promet je v Evropi edina pomembnejša gospodarska panoga, pri kateri so se izpusti toplogrednih plinov od leta 1990 povečali. Največ prispeva tudi k izpustom dušikovih oksidov, ki so škodljivi za zdravje ljudi in okolje. Podobno je cestni promet eden glavnih virov čezmernega hrupa v Evropi.

Potrebe po prevozih se bodo še povečevale

Danes je povpraševanje po prevozih v Evropi občutno večje kot leta 2000 in bo predvidoma še naprej raslo. Po ocenah Evropske komisije se bo do leta 2050 obseg potniškega prometa povečal za več kot 50 %, obseg tovornega pa za več kot 80 % v primerjavi z letom 2013.

Pred nami so tudi drugi izzivi. V Evropi je promet močno odvisen od nafte. Raba nafte ne povzroča le sproščanja toplogrednih plinov in onesnaževal v ozračje in ne prispeva le k podnebnim spremembam, ampak je zaradi nje evropsko gospodarstvo tudi občutljivejše na nihanje v svetovni oskrbi z energijo  in nihanje cen energije.

Poleg tega premalo pozornosti posvečamo pripravljanju evropske prometne infrastrukture na posledice podnebnih sprememb, čeprav je promet osrednjega pomena za naše gospodarstvo in kakovost življenja. Ali evropska železniška in cestna infrastruktura lahko kljubuje višjim temperaturam? Motnje v prometu (vulkanski pepel v zraku, poplavljene ceste ali poškodovani železniški tiri) zaradi ekstremnih vremenskih pojavov  imajo lahko za potnike, vozače in podjetja resne posledice, ki sežejo daleč onkraj neposredno prizadetih območij.

Prometni sistem se mora prilagajati tudi spremembam v demografski sestavi evropskega prebivalstva. Kako prilagoditi javni potniški prevoz potrebam vse starejšega prebivalstva?

Tehnološke izboljšave ne zadostujejo

Zadnja leta so avtomobili in kombiji, ki jih prodajajo v Evropi, vse bolj varčni. Za vsak prepotovani kilometer porabijo manj goriva in v ozračje izpustijo manj onesnaževal kot starejši modeli. Strožji ukrepi politik so uspešno pripomogli k doseganju teh izboljšav. Kljub temu se število vozil na cestah še naprej povečuje, razdalje, ki jih prepotujejo, pa postajajo vse daljše. Podobno so tudi letalski motorji postali učinkovitejši, vendar leti več potnikov, ki potujejo dlje.

Povečevanje učinkovitosti prek tehnoloških izboljšav ne bo privedlo do prekinitve odvisnosti prometnega sektorja od fosilnih goriv, prav tako bo omenjeni sektor še naprej povzročal škodljive vplive na okolje. Celo po najnovejših izboljšavah avtomobilskih motorjev, ki porabijo vse manj goriva, se le četrtina porabljenega goriva dejansko porabi za premikanje vozila. Ostalo gorivo se porabi pri ustvarjanju toplote, opravljanju drugih funkcij vozila ali pa se izgubi zaradi mehanskih pomanjkljivosti. Poleg tega se poraja dvom o verodostojnosti nedavnih uradnih statističnih podatkov o zmanjšani porabi goriva. Obstajajo znatne razlike med porabo goriva, ki jo beležijo med vožnjo v realnem življenju in testiranjem v laboratorijskih razmerah.

V bistvu pa ne gre toliko za avtomobile, letala, ceste, ladje in goriva (različne dele prometnega sistema), temveč bolj za potrebo po enostavnem, varnem in učinkovitem prevozu ljudi in blaga iz kraja v kraj. Zgraditi moramo okolju prijazen, pameten in celovit sistem, ki potrebe po mobilnosti zadovoljuje s ponudbo storitev, prikrojenih potrebam uporabnikov.

Je mobilnost nujna ali luksuzna dobrina?

Nujnost je lahko odvisna od načina življenja. Ljudje, ki živijo v strnjeno pozidanih mestih, kjer je vse dosegljivo peš, so verjetno manj odvisni od osebnih avtomobilov. Cene goriva, stanovanj in delovne sile, višina dohodka in višina obresti na bančna posojila – vse to vpliva na to, koliko in kako potujemo ali kako pridejo do nas potrošne dobrine. Celo oblikovanost terena lahko vpliva na našo izbiro prevoza.

Globalizacija trga (npr. globalna trgovina in potovanja) ne bi bila mogoča brez obsežnih prometnih omrežij. Svetovno gospodarstvo je raslo skupaj s povpraševanjem po prevozu, razvoj enega je vplival na rast drugega in obratno. V današnjem globaliziranem svetu lahko potrošniki kupujejo proizvode, ki še pred nekaj desetletji niso bili del ponudbe in ki so danes dostavljeni do njihovih vrat. Temu ustrezno so se spremenili naš način življenja in naša potrošniška pričakovanja. Pričakujemo, da bomo na policah veleblagovnic našli poceni paradižnik in da bomo lahko kadar koli v letu odšli na poceni počitnice. Pravzaprav pa bi se morda morali vprašati, ali resnično potrebujemo ves ta promet.

Potrebo po mobilnosti je mogoče oceniti na različne načine. Prvič: ali je potovanje nujno ali gre le za prijetno razvedrilo? Se mu je mogoče izogniti? Drugič: ali je mogoče potovati na okolju prijaznejši način, denimo z vlakom namesto z letalom, ali z javnim prevoznim sredstvom namesto z avtomobilom? In nazadnje: ali je ta način prevoza mogoče izboljšati?

Prometne politike EU med drugim gradijo tudi na naslednjih načelih: nepotrebnim potovanjem bi se morali izogibati, izbirati bi morali okolju prijazne načine prevoza ter uvajati tehnološke izboljšave in skrbneje načrtovati. Mnogi ukrepi, s katerimi poskušamo zmanjšati negativne vplive prometnega sektorja, recimo davki na gorivo ter cestnine in druge dajatve, temeljijo na načelu »uporabnik/onesnaževalec plača«. Namen takšnih ukrepov je običajno zmanjšati vplive na okolje. Višje takse in cestnine lahko denimo zvišajo ceno uporabe vozila, kar bi lahko zmanjšalo zanimanje za prevoze z osebnimi avtomobili.

Žal pa cene, ki jih uporabniki trenutno plačujemo za prometne storitve, v celoti ne odražajo škode, povzročene okolju in zdravju ljudi. Cene ogljika, svetovne cene nafte in cene osebnih vozil so običajno prenizke, da bi uporabnikom in vlagateljem poslale jasen signal.

Poleg tega lahko signal, ki ga dobivamo prek cen, popačijo prometne subvencije, ki so v Evropi zelo razširjene. V nekaterih primerih so subvencije oblikovane tako, da spodbujajo izbiro čistejših oblik prevoza, npr. subvencije za uporabo sredstev javnega prevoza. V drugih primerih, recimo pri davčnih olajšavah za službene avtomobile, neobdavčenem gorivu v mednarodnem letalskem in ladijskem prometu ter različnem obdavčevanju dizelskega goriva in bencina, lahko subvencije negativno vplivajo na okolje in ohranjajo prometni sistem na netrajnostni poti.

Mobilizacija idej, politik in denarja

Sedanja kombinacija načinov prevoza in goriv preprosto ni trajnostna. Izbira je naša: lahko se odločimo, da bomo zgradili čist, dostopen, skladen, na podnebne spremembe odporen sistem mobilnosti, ki pomembno prispeva h kakovosti našega življenja in naši blaginji.

Okolju prijaznejši in pametnejši promet lahko zadovolji potrebe Evrope po mobilnosti in hkrati prinese veliko koristi za javno zdravje, kot so čistejši zrak, manj prometnih nesreč, manj prometnih zastojev in manj obremenjevanja s hrupom. Kjer je to izvedljivo, lahko tudi spodbujanje k prehodu na aktivne oblike mobilnosti, kot sta hoja ali kolesarjenje, pomaga zmanjšati druge zdravstvene težave, med njimi srčno-žilne bolezni in debelost.

Jasno je, da bo za razogljičenje evropskega prometnega sistema potreben čas. Doseči ga bo mogoče s kombinacijo različnih ukrepov, ki med drugim vključujejo boljše urbanistično načrtovanje, tehnološke izboljšave, množičnejšo rabo alternativnih goriv, močnejše cenovne signale, inovativne raziskave, nenehno uvajanje najnovejše tehnologije in strožje uveljavljanje obstoječih pravil. Temu cilju bo treba prilagoditi vse investicije v infrastrukturo in ukrepe politik.

Preobrazba evropskega prometnega sektorja v okolju prijazen in pameten sistem mobilnosti se morda zdi neizvedljiva naloga. Vendar je izvedljiva in vemo, kako bi jo lahko izvedli. Je tudi nujna, glede na vplive sedanjega prometnega sistema na okolje in zdravje ljudi. Sam vidim v tem vznemirljivo priložnost, da zgradimo boljšo in čistejšo prihodnost.

Hans Bruyninckx,

izvršni direktor EEA

Geographic coverage

Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Liechtenstein, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Turkey, United Kingdom
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100