Promet in javno zdravje

Spremeni jezik
Article Objavljeno 18.08.2016 Zadnja sprememba 27.09.2016 12:05
Onesnaževanje zraka in hrup iz prometa povzročata najrazličnejše zdravstvene težave, ki jih lahko v največji meri pripišemo cestnemu prometu in vozilom na dizelski pogon. EU in države članice z nekaj uspeha izvajajo vrsto ukrepov za zmanjšanje vpliva prometa na zdravje. Inovativne rešitve in lokalno ukrepanje lahko stanje še dodatno izboljšajo.

 Image © Daniel Nicolae (My City / EEA)

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred nedavnim opozorila na onesnaženost zraka, ki je v mnogih mestih po svetu tolikšna, da ogroža zdravje ljudi. Leta 2016 so imeli le nekaj dni po novem letu v več evropskih mestih, denimo v Londonu in Parizu, daljša obdobja z močno onesnaženim zrakom. Državljane so pozivali, naj spremenijo svoje navade in uporabijo javni prevoz ali si s kom delijo avtomobil, da se razmere ne bi še poslabšale. Ob določenih vremenskih razmerah in visoki ravni izpustov onesnaževal ter ob napovedanih obdobjih izjemne vročine, ki so povezani s podnebnimi spremembami, lahko pričakujemo, da bodo obdobja hude onesnaženosti zraka postala pogostejša.

Dokazi o vplivu na zdravje, ki ga povzroča izpostavljenost ljudi celi vrsti onesnaževal zraka, so nedvoumni in jih je vse več. Čeprav naslovnice časopisov polnijo le obdobja močne onesnaženosti zraka, zdravju ljudi veliko bolj škoduje dolgotrajna in nenehna izpostavljenost celo nizkim koncentracijam onesnaževal zraka.

Evropski prometni sektor je dosegel znatno zmanjšanje izpustov nekaterih glavnih onesnaževal zraka – večinoma zaradi uvedbe emisijskih standardov, finančnih ukrepov in v manjši meri spodbud za uporabo alternativnih goriv in ukrepov za smotrno uporabo prometnih sredstev. Več dela pa bo potrebnega, da bomo še naprej zmanjševali onesnaževanje in izpolnili cilje EU za leto 2030 in naprej. Čeprav je cestni promet največji krivec za izpuste, pa ni edini sektor, ki jih mora zmanjšati; tudi letalski, ladijski in železniški promet prispevajo k onesnaževanju zraka, zato jih ne smemo prezreti.

Podobno tudi hrup ogroža zdravje in dobro počutje ljudi; spet je cestni promet tisti, ki k hrupu prispeva največ. Medtem ko se je onesnaževanje zraka iz prometa zmanjšalo, ostaja izpostavljenost hrupu, ki presega mejne vrednosti, na mestnih območjih EU v zadnjih letih nespremenjena.

Vplivi prometa na zdravje

Najnovejši podatki za Evropo kažejo, da kljub občutnemu zmanjšanju izpustov v zadnjem desetletju lahko onesnaževanju iz vseh virov pripišemo več kot 400.000 prezgodnjih smrti na leto.

 

Posamezna onesnaževala zraka imajo lahko najrazličnejše škodljive vplive na zdravje. Dušikovi oksidi, trdni delci (PM10 in PM2.5), žveplovi oksidi, ogljikov monoksid in različne težke kovine, denimo kadmij, svinec in živo srebro – vse to prihaja v zrak z izpušnimi plini vozil. Poleg tega lahko predhodne sestavine (prekurzorji) v izpušnih plinih v ozračju reagirajo tako, da pospešijo tvorbo ozona. In nazadnje, trdni delci in težke kovine prihajajo v zrak tudi kot posledica obrabe pnevmatik in zavor; in ko se enkrat usedejo na pločnik ali cesto, jih lahko mimovozeči avtomobili spet dvignejo v zrak.

 

Izpostavljenost tem onesnaževalom ima lahko zelo specifične vplive na zdravje, splošno gledano pa so prizadeti predvsem organi, živčni sistem in kri, kar povzroča oziroma slabša bolezenska stanja, kot so bolezni dihal (ki vodijo v težave z dihanjem), infarkt, astma, tesnobnost, omotičnost in utrujenost.

 

Precejšen je lahko tudi vpliv hrupa na zdravje. Izpostavljenost hrupu ponoči lahko povzroči motnje spanja, kar škodljivo vpliva na zdravje. Dolgotrajna izpostavljenost povprečnim ravnem hrupa podnevi lahko med drugim povzroča zvišan krvni tlak in srčno-žilne bolezni. Predvidoma bo leta 2020 na območjih mest živelo kar 80 % Evropejcev, veliko v bližini obremenjene prometne infrastrukture in vozlišč, kot so letališča in avtoceste.

Po ocenah je 125 milijonov Evropejcev (ozorima vsak četrti) izpostavljenih ravnem hrupa iz cestnega prometa, ki presegajo povprečno letno obremenitev s hrupom v dnevnem, večernem in nočnem času, tj. 55 decibelov (55 dB Lden). Zaradi nepopolnega poročanja je število čezmernemu hrupu izpostavljenih ljudi verjetno še veliko večje.

Merjenje nadležnosti hrupa

Lden je ekvivalentna raven hrupa, izračunana za časovno obdobje poteka meritve, izražena kot povprečje jakosti hrupa skozi ves dan. Z njim ugotavljamo motnjo hrupa. Direktiva o okoljskem hrupu določa mejno vrednost Lden pri 55 dB za potrebe kartiranja hrupa in načrtovanja ukrepov. Za ocene motenj spanja pri izpostavljeni populaciji direktiva priporoča uporabo kazalnika Lnight, pri katerem je mejna vrednost 50 dB.

Po najnovejših podatkih izpostavljenost tem ravnem hrupa pomeni, da hrup moti 20 milijonov Evropejcev, 8 milijonov ljudi ima zaradi hrupa moteno spanje, 43.000 jih je zaradi njega sprejetih v bolnišnice in vsaj 10.000 jih prezgodaj umre. Poleg tega je hrupu letal na letališčih in v njihovi bližini izpostavljeno precejšnje število ljudi, med njimi tudi šoloobvezni otroci – od teh jih ima zaradi izpostavljenosti visokim ravnem hrupa v Evropi najmanj 8.000 težave z branjem.

Zmanjševanje onesnaževanja zraka in izpostavljenosti hrupu

Trenutna evropska zakonodaja s področja prometa, kakovosti zraka in hrupa poskuša doseči zmanjšanje onesnaževanja zraka in hrupa okolja, da bi se izboljšalo zdravje ljudi in stanje okolja. Evropski emisijski standardi (evrostandardi) urejajo izpuste onesnaževal iz različnih vrst vozil. Sedanji standard Euro 6, ki velja za nova vozila od leta 2014, denimo določa mejne vrednosti izpustov trdnih delcev iz avtomobilov na bencinski in dizelski pogon na 5 miligramov na kilometer (mg/km), kar je petkrat manj kot leta 2005. Podobno je danes mejna vrednost za izpuste NOx za vozila na dizelski pogon 80 mg/km in za vozila na bencinski pogon 60 mg/km, kar je spet veliko manj kot leta 2005.

Evrostandardi vključujejo tudi specifikacije za testiranje vozil, vendar obstajajo precejšnje razlike med uradnimi izpusti vozil (tj. tistimi, ki so izmerjene med laboratorijskim testiranjem) in izpusti v stvarnih razmerah. Sprejeti so bili ukrepi, da bi te razlike odpravili, med drugim so oblikovali nove specifikacije testiranja in uvedli prenosne sisteme merjenja izpustov (PEMS), ki jih je mogoče namestiti na avtomobile in z njimi meriti izpuste med vožnjo.

Da bi se zmanjšale škodljive posledice hrupa za zdravje ljudi, je EU sprejela različne ukrepe, med njimi tehnične standarde za omejevanje hrupa na viru (npr. označevanje pnevmatik, da lahko kupci prepoznajo tišje pnevmatike). Direktiva o okoljskem hrupu tovrstne standarde dodatno dopolnjuje. Njen cilj je izboljšati kakovost zbranih podatkov, da bi se izboljšal pregled nad vplivom prometa na prebivalstvo, kar bi bila podlaga za ustrezno ukrepanje. Direktiva predpisuje pripravo akcijskih načrtov za glavne vire hrupa iz prometa in območja največjih mest, s čimer želi zmanjšati vpliv hrupa na izpostavljeno prebivalstvo – in zmanjšati tudi sam hrup, če je to potrebno – ter zavarovati tiha območja, tj. tista območja, ki niso izpostavljena čezmernemu hrupu. Izvajanje teh akcijskih načrtov je trenutno v tretjem petletnem ciklu, ki poteče leta 2018.

Številne lokalne in regionalne pobude pa hkrati s prizadevanji EU iščejo inovativne rešitve za težave z onesnaževanjem zraka in hrupom, ki jih povzroča promet. Postopni pristop v Ljubljani in pristop »velikega poka« v Sevilli sta dve takšni pobudi, usmerjeni v vzpostavitev kolesarske infrastrukture. Z obema so uspešno zmanjšali prometno gnečo, izboljšali kakovost zraka in zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. V Sevilli, kjer je število potovanj z avtomobili v mestno središče upadlo s 25.000 na 10.000, so v času trajanja projekta izmerili 29-odstotno zmanjšanje koncentracij NO2 in 19,5-odstotno zmanjšanje koncentracij prašnih delcev. Medtem se je v Ljubljani delež uporabe koles v skupnem prometu v času trajanja projekta povečal za 20 %. Ti podatki kažejo, da so bili doseženi odlični rezultati. O izboljšanju zdravstvenega stanja ljudi ali zmanjšanju ravni hrupa ni uradnih podatkov, čeprav se je po nepreverjenih dokazih raven hrupa v obeh mestih občutno zmanjšala.

Pogled v prihodnost

Glede na zakonodajne okvire in inovativne rešitve se bodo izpusti onesnaževal zraka iz prometa predvidoma še naprej zmanjševali po vsej Evropi, kar bo pozitivno vplivalo na zdravje ljudi. Kljub temu je 87–90 % mestnega prebivalstva v EU še vedno izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki so po mnenju WHO škodljive. Če bi uspeli upoštevati mejne vrednosti za PM2.5, bi se lahko po nekaterih ocenah izognili približno 144.000 prezgodnjim smrtim. Na dolgi rok bo morala Evropa še tesneje povezati ukrepe politik s konkretnim delovanjem za zmanjšanje izpustov onesnaževal zraka in ustvariti razmere, ki bodo prebivalcem Evrope omogočale boljše zdravje in počutje. Izogibati se bo morala tudi obdobjem čezmerne onesnaženosti zraka, kakršna so imeli v Londonu in Parizu. Zmanjšanje izpustov onesnaževal iz prometa bi zagotovo prispevalo k izboljšanju kakovosti zraka, zlasti na območjih mest.

Stanje na področju hrupa je še bolj problematično. Hrup je v Evropi splošno prisoten in nadaljnja gospodarska rast, povečana industrijska proizvodnja, urbanizacija in s tem povezane potrebe po prevozih bodo še naprej ogrožale kakovost evropskega zvočnega okolja. To bo vplivalo tudi na zdravje Evropejcev; ljudi bo še naprej najbolj ogrožal hrup cestnega prometa, medtem pa bo tudi hrup, povezan z dejavnostjo letališč, še naprej vplival na ljudi, ki živijo v njihovi bližini. Izboljšano poročanje o hrupu je bistvenega pomena, da bomo lahko dobili popolnejšo sliko o njegovih vplivih na zdravje ljudi. Zaželeno je, da države še naprej pripravljajo in izvajajo akcijske načrte v zvezi s hrupom, vendar mora biti poudarek tudi na zmanjševanju hrupa pri viru – kar je veliko učinkovitejši način reševanja tega problema.



 

Povezana vsebina

Povezani kazalci

Related infographics

Sorodne publikacije

Geographic coverage

Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Liechtenstein, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Turkey, United Kingdom
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100