Promet in ekosistemi

Spremeni jezik
Article Objavljeno 22.08.2016 Zadnja sprememba 29.09.2016 16:43
Prometna infrastruktura je v evropski pokrajini postala vsesplošen pojav. Povezuje ljudi, pospešuje gospodarsko dejavnost in omogoča dostop do ključnih storitev, vendar tudi pregrajuje naravna območja, njena uporaba pa povzroča izpuste onesnaževal in vnašanje tujerodnih vrst v ekosisteme. Strogi ukrepi politik in mreža zelenih območij lahko pomagajo ohranjati in varovati evropsko naravno bogastvo.

Evropska celina je povezana z obsežnim prometnim omrežjem, ki obsega avtoceste, ceste, železniške proge, plovne reke, kolesarske poti, letalske koridorje in morske plovne poti. Poleg tega, da omogočajo dostavo blaga in storitev ljudem, prometna omrežja tudi oblikujejo okolje in nanj vplivajo.

Manj prostora za naravo?

Promet pogosto povezujemo z gospodarskim razvojem. Povezanost mesta ali regije z glavnimi prometnimi omrežji da lahko začetni zagon lokalnemu gospodarstvu in ustvari nova delovna mesta. A ko regija doseže določeno stopnjo povezanosti, dodatna prometna infrastruktura ne prinaša več primerljivih koristi, lahko pa močno vpliva na okolje. Prometna omrežja lahko olajšajo nastanek mestnih in drugih pozidanih območij v razmeroma podeželskih in redko poseljenih predelih Evrope ter tako povzročijo obremenitev naravnih habitatov. Povezovanje odročnih gorskih regij ali otokov z evropskim prometnim sistemom lahko na ta območja privabi več turistov, kar lahko pospeši razvoj prenočitvenih in gostinskih zmogljivosti. Vendar povečana gospodarska dejavnost pogosto pomeni več negativnih vplivov naselij na okolje – več odpadne vode, več trdnih odpadkov itd.

Podobno lahko povečevanje povpraševanja po biogorivih privede do dodatnih potreb po kmetijskih površinah in vodi v Evropi. Ker so površine potrebne tudi za pridelavo hrane, se lahko zgodi, da bo v kmetijske površine spremenjenih več naravnih območij.

Onesnaževanje zraka in hrup v naravi

Promet povzroča tudi izpuste onesnaževal, ki se lahko razširijo onkraj dosega prometnih omrežij. Prispevajo lahko h koncentracijam trdnih delcev, ozona in dušikovega dioksida ter tako škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, rastlin in živali. Nekatera (npr. gorska ali obalna) območja, pa tudi sama morja, so lahko posebno občutljiva za onesnaževanje iz prometa. Prometni koridorji, ki so speljani po alpskih dolinah ali vzdolž velikih rek, kot je Donava, so ključnega pomena za evropsko gospodarstvo, vendar tudi močno obremenjujejo edinstvene ekosisteme. Znano je, da nekatera onesnaževala, recimo ozon pri tleh, zmanjšujejo količino pridelka, vplivajo na rast dreves in povzročajo zakisovanje jezer.

Podobno razlitja nafte in spuščanje drugih nevarnih snovi v morje močno prizadenejo morske organizme. Ob zavedanju teh nevarnosti so bili na evropski in mednarodni ravni sprejeti številni ukrepi.

Tudi hrup, ki ga povzroča promet, je ena od težav, saj njegovi vplivi niso omejeni le na kopenske ekosisteme. Velike ladje povzročajo močan hrup. V njihovih trupih se mehanični hrup strojev in propelerjev še okrepi. Zaradi nizkih frekvenc se takšen hrup po vodi širi zelo daleč in moti morsko živalstvo. Izsledki raziskav kažejo, da so zlasti prizadeti kiti in druge vrste, ki se sporazumevajo in orientirajo s pomočjo zvoka. Po zaslugi raziskav, ki še potekajo, postaja tudi vse bolj jasno, kakšni so vplivi hrupa na populacije manjših rib in morskih nevretenčarjev. 

Nekatere rešitve, ki so že na voljo, precej omejujejo hrup na morju in kopnem. Ladje je recimo mogoče projektirati tako, da je njihov motor bolj oddaljen od trupa (npr. motorji na električni pogon, ki so nameščeni v ohišja zunaj ladijskega trupa), da se hrup čim manj jača. Podobno je mogoče oblikovati avtomobilske motorje in druge dele (npr. pnevmatike), da se zmanjša hrup pri viru, lahko pa se tudi podaljša protihrupne ograde vzdolž avtocest.

Nezaželeni slepi potniki na krovu

Poleg onesnaževanja in hrupa lahko promet v nove habitate prinese nove vrste, ki lahko ogrozijo domorodne vrste. Izgradnja velikih infrastrukturnih projektov, kot je denimo Sueški prekop, lahko spremeni bistvene značilnosti celotnega ekosistema. Odkar je bil prekop zgrajen, se je v Sredozemskem morju naselilo že več kot 500 vrst tujerodnih morskih organizmov, kar je prispevalo h »katastrofalnim antropogenim ekosistemskim spremembam v Sredozemskem morju«. Velike ladje, zlasti tovorne, v pomorskem prometu natovorijo balastno morsko vodo, da se stabilizirajo. Glede na svojo natovorjenost potem v morje izpuščajo to balastno vodo, ki vsebuje veliko bakterij, mikrobov, malih nevretenčarjev, jajčec in ličink različnih vrst. Če pride v morje zadostno število pripadnikov tujerodne vrste in tam ni ustreznih plenilcev, je lahko njihov vpliv na domorodne organizme uničujoč.

Primer rebrače vrsteMnemiopsis leidyi, ki prihaja iz priobalnega morja v zahodnem Atlantiku, je dobro znan in dobro dokumentiran. Rebrača iz roduMnemiopsisje prišla v Črno morje z balastno vodo v začetku 80. let prejšnjega stoletja in s svojim uničujočim vplivom na lokalno morsko živalstvo prizadela populacije rib in ribiške skupnosti. Ob zavedanju, kolikšno škodo lahko v ekosistemih povzroči balastna voda, je Mednarodna pomorska organizacija sprejela vrsto mednarodnih ukrepov in smernic, med njimi tudi Konvencijo o nadzoru in upravljanju balastne vode ladij.

Balastna voda pa je le ena od poti, po katerih potujejo tujerodne vrste. Na lokalne ekosisteme lahko vplivajo tudi semena sadja, ki jih odvržemo iz avtomobilov, bakterije ali jajčeca žuželk v odvrženi zemlji, v kateri so rasle uvožene lončnice, ter tujerodne vrste rib ali ptic, ki jih ljudje izpuščajo v naravo.

Naložbe v zeleno infrastrukturo

Grajena infrastrukturna omrežja (cest, železniških prog in plovnih kanalov) povezujejo mestna in podeželska območja ter ljudi. Ustvarjajo pa tudi pregrade in razdrobijo naravno pokrajino na manjša območja. Večpasovna avtocesta, ki je speljana skozi gozd, je fizična pregrada za živali in rastline. Poleg tega, da zmanjšujejo površino, ki je na voljo živalstvu in rastlinstvu, postanejo zaradi razdrobljenih in med seboj slabše povezanih habitatov populacije ranljivejše. Živali se morajo gibati, da lahko najdejo hrano in partnerje za parjenje. Pri prečkanju cest ali železniških prog se lahko poškodujejo ali poginejo. Celo ograje ob prometni infrastrukturi lahko osamijo populacijo od drugih pripadnikov njene vrste, zato se njen genski fond osiromaši in postane bolj dovzetna za bolezni ter na koncu lahko izumre.

Boljša povezanost, ki bi jo omogočili s predori ali mostovi, bi zagotovo zmanjšala pritisk na evropsko biotsko raznovrstnost in ekosisteme. V resnici bi lahko te pobude bolje načrtovali na veliko višji ravni kot so posamezni infrastrukturni projekti, in sicer z vključitvijo različnih deležnikov (načrtovalcev, vlagateljev, državljanov, javnih organov na različnih ravneh itd.).

»Zeleno infrastrukturo« tvori strateško načrtovana mreža zelenih površin visoke kakovosti. Zahteva širši pogled na vse zelene površine (na odročnih, podeželskih in mestnih območjih ter onkraj državnih meja) in jih povezuje, da živalim olajša gibanje. V ta namen je EU sprejela Strategijo za zeleno infrastrukturo, katere cilj je vzpostaviti vseevropsko mrežo zelenih območij in olajšati usklajevanje med deležniki ter izmenjavo zamisli in informacij.

Boljša povezanost pa ni edina pozitivna posledica zelene infrastrukture. Poleg tega, da izboljšuje javno zdravje, nanjo vse bolj gledajo kot na stroškovno učinkovit način zmanjševanja nevarnosti trenutnih (ali prihodnjih) z vremenom in podnebjem povezanih naravnih nesreč. Namesto da bi gradili kanalizacijske sisteme za odvajanje padavinskih vod ob ekstremnih vremenskih pojavih, lahko mesta ustvarijo zelene površine, kamor je mogoče speljati odvečno vodo.

Upoštevanje narave pri načrtovanju

Projekti prometne infrastrukture – tudi tisti, ki so povezani z vseevropskim omrežjem – so prispevali k izboljšanju kakovosti življenja po vsej Evropi, saj so storitve in javne dobrine zdaj dostopne tudi na odročnih območjih. Več raziskav delno povezuje Vseevropsko prometno mrežo (TEN-T) z neuspehom EU pri doseganju cilja zaustavitve siromašenja biotske raznovrstnosti. Druge raziskave opozarjajo na morebitne vplive projektov TEN-T na zavarovana območja.

Sedanja prometna politika EU je občutno okrepila skrb za naravo in biotsko raznovrstnost. Danes je treba potrebe narave in biotske raznovrstnosti upoštevati že pri načrtovanju prometne infrastrukture. Poleg tega morajo države članice za takšne projekte izvesti presoje vplivov na okolje. Zakonodaja Evropske unije obravnava tudi morebitne vplive infrastrukturnih projektov, ki se izvajajo zunaj zavarovanih območij, a ki nanje vseeno lahko vplivajo.

Ta pristop bi lahko privedel do izvedbe različnih ukrepov na terenu. V primeru železniških in cestnih omrežij bi lahko denimo predlog trase spremenili tako, da bi ohranili večja neokrnjena območja in se izognili drobitvi pokrajine. Podobno bi lahko načrtovali in gradili predore ali naravne mostove, da bi se povečala povezanost med zavarovanimi območji in olajšalo gibanje živalskim populacijam. Če projekt ne izpolnjuje teh zahtev, se lahko sredstva EU ukinejo.

Zaradi strožjih predpisov s področja varstva okolja so že morali spremeniti več projektov. V okviru nekega projekta plovbe po celinskih vodah so nameravali poglobiti reko Weser v Nemčiji, da bi ladjam olajšali dostop do pristanišča v Bremerhavnu. Okoljske nevladne organizacije so nasprotovale načrtom projekta, zatrjujoč, da bi poglobitev reke spremenila stopnjo slanosti vode in ustvarila močnejše plimovanje, kar bi ogrozilo živalske vrste, odvisne od reke, ter ljudi, ki živijo vzdolž njenih bregov. Evropsko sodišče je razsodilo, da bi projekt poslabšal kakovost vode v reki Weser, kar bi pomenilo kršitev Okvirne direktive EU o vodah. Projekta zato niso izvedli.

Podobno kot prometna in energetska omrežja prinašajo gospodarski napredek vsej Evropi, bi lahko vseevropska mreža zelene infrastrukture pomagala ohranjati zdravo in bogato naravo.


 

Povezana vsebina

Geographic coverage

Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Liechtenstein, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Turkey, United Kingdom
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100