Letalski in ladijski promet pod drobnogledom

Spremeni jezik
Article Objavljeno 22.08.2016 Zadnja sprememba 30.09.2016 10:41
Topics: ,
Pobeg z letalom na kratek oddih čez konec tedna, bombažne majice, izdelane v Bangladešu, vrtnice iz Kenije … Vse to in še marsikaj nam je na voljo, odkar živimo v dobro povezanem, globaliziranem svetu. Letalski in ladijski promet prispevata h gospodarski rasti, vendar tudi škodljivo vplivata na zdravje ljudi, podnebje in okolje. Ob napovedih nadaljnje rasti sta ta dva sektorja začela iskati načine, kako zmanjšati svoj vpliv.

Letalski in ladijski promet sta pripomogla k temu, da so se razdalje občutno zmanjšale in da imamo veliko boljši dostop do cenejših počitnic in dobrin. Zaradi povečanega obsega trgovine in turizma sta tudi pomagala ustvariti na milijone delovnih mest doma in v tujini.

Potrebe po obeh oblikah prevoza se bodo po svetu predvidoma povečevale, ker bodo imeli ljudje v prihodnjih letih vse več prostega časa, ker si bodo želeli večjega udobja in ker bodo želeli boljši dostop do dobrin. V obdobju 1995–2050 se bo obseg potniškega prometa v EU, vključno z letalskim, predvidoma povečal za približno 70, obseg tovornega pa za 100 %.[i] Po podatkih Mednarodnega prometnega foruma (ITF) in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj se bo povečal tudi obseg svetovnega tovornega prometa. To bo delno posledica predvidene rasti svetovne trgovine. Pri ITF tudi napovedujejo, da bo prišlo do geografskih sprememb v vzorcih trgovanja po svetu, pri čemer bo povečevanje obsega trgovine v gospodarstvih v vzponu privedlo do prevozov tovora na večje razdalje.[ii]

Takšna rast je sicer dobrodošla za gospodarstvo, vendar povečevanje obsega letalskega potniškega in ladijskega prometa pomeni, da se bodo okrepili škodljivi vplivi na podnebje, okolje in zdravje ljudi. Predvidoma se bodo povečali izpusti toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, kot so ogljikov dioksid (CO2), dušikovi oksidi (NOx) in žveplovi oksidi (SOx), pa tudi hrup iz letalskega in ladijskega prometa. Izpusti ogljikovega dioksida iz teh dveh prometnih sektorjev trenutno znašajo 5 % svetovnih izpustov, po podatkih raziskave, ki jo je naročil Evropski parlament, pa bosta leta 2050 letalski in ladijski promet prispevala v ozračje do 22 oziroma 17 % svetovnih izpustov CO2.

V višave

Letenje velja za varen in udoben način prevoza. V Evropi je bilo leta 2014 približno 80 % več letov kot leta 1990. Po upadu zaradi gospodarske recesije po letu 2008 se število letov spet povečuje.

Večje število letov je delno posledica splošnega trenda v smeri daljših poletov in letal z več sedeži. Večina rasti je posledica povečanja obsega nizkocenovnih prevozov, ki so zvabili potnike proč od tradicionalnih letalskih družb in odprli nove poti ter tako prispevali k rasti sektorja. Ta trend se bo po pričakovanjih nadaljeval, saj nizkocenovni ponudniki povečujejo svoj vozni park in začenjajo ponujati medcelinske polete, zato imajo potniki na voljo več izbire in več destinacij. Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), ustanova Združenih narodov, ki ureja letalski sektor, napoveduje, da se bo svetovna flota komercialnih letal občutno povečala, in sicer z današnjih 26.000 na 47.500 letal leta 2036.

 

Po začasnih podatkih iz leta 2014, ki jih je zbrala Evropska agencija za okolje, so se izpusti toplogrednih plinov iz letal na mednarodnih letih v obdobju 2000–2007 povečali za 22,7 %, potem pa upadli za 3,5 % v obdobju 2007–2014. Z izjemo nedavnega upada se izpusti sicer vztrajno večajo. Od leta 1990 so se podvojili, leta 2014 pa so bili za 18,3 % večji kot leta 2000. Rast se bo predvidoma še nadaljevala. Po podatkih iz neke raziskave[vi] okoljski odtis ene same osebe, ki se odloči za dolg polet, odtehta onesnaženje, ki ga povzroči voznik avtomobila v dveh mesecih. Povedano drugačeP: po izračunih izpustov, ki jih opravlja ICAO, enosmeren čezoceanski let potnika iz Pariza v New York v ekonomskem razredu povzroči 381,58 kilograma izpustov CO2. To ustreza izpustom, ki jih s porabo energije povzroči povprečna hiša v 10 dneh.[viii]

 

Tudi dodaten hrup, ki ga povzroča povečano število vzletov in pristankov na letališčih, škodljivo vpliva na zdravje ljudi, saj je za ljudi, ki živijo v njihovi bližini, več kot le nadležen in jim več kot le krati spanec. V nedavni raziskavi o izpostavljenosti otrok hrupu letal so dokazali, da imajo slabši šolski uspeh in zdravstvene težave.

Letalski sektor se je z nekaterimi od teh težav spoprijel tako, da je zmanjšal porabo goriva z vgradnjo izboljšanih motorjev in spremenjeno obliko letal. Vendar je napredovanje pri uporabi trajnostnih alternativnih goriv zelo počasno in nedavni padec svetovnih cen nafte je povzročil, da letalske družbe niso več tako zavzete pri razvoju obnovljivih biogoriv. Poleg tega države ne obdavčujejo goriva za reaktivna letala na mednarodnih letih. V primerjavi z gorivi, ki jih uporabljajo pri močno obdavčenih oblikah prevoza (denimo v cestnem prometu), je zaradi te davčne olajšave leteti razmeroma ceneje in uporabniku ni treba plačati za večino škodljivih vplivov na okolje in podnebje.

Letalske družbe nenehno izpopolnjujejo svoje flote. Nova letala porabijo veliko manj goriva in imajo tišje motorje, vendar bo preteklo veliko časa, preden bodo celotne flote zamenjali z manj potratnimi letali. Nove flote letal so privedle do zmanjšanja izpustov na potniški kilometer, vendar stopnja rasti v zadnjih letih in predvidena rast v prihodnjih letih pomenita, da tehnološke pridobitve na področju porabe goriva ne dohajajo razvoja in se zato absolutna rast skupnih izpustov iz letalstva nadaljuje.

Turizem in promet
Turistični sektor je odvisen od prometa, povpraševanje po prevozih v turističnem sektorju pa prispeva k rasti prometnega sektorja. Ob višanju dohodkov in nižanju stroškov počitniških potovanj si vse več ljudi želi »odkrivati nove kraje«. Zaradi globalizacije in dobro razpredenih prometnih mrež lahko danes skoraj vsak kraj postane turistična destinacija. Vzrok za več kot polovico mednarodnih turističnih prihodov po svetu so počitnice ali potovanja v prostem času.
Čeprav število potovanj z letali in križarkami raste, turisti še vedno opravijo največ potovanj z avtomobili. Kljub temu je letalski promet največji vir s turizmom povezanih izpustov toplogrednih plinov, medtem ko so potovanja s križarkami še naprej način prevoza, ki povzroča največ izpustov toplogrednih plinov na prepotovani kilometer. Poleg tega se večina križarjenj začne s poleti do pristanišč, kar še za 10–30 % poveča skupne izpuste, ki jih povzročajo križarjenja.
Evropa je turistična destinacija svetovnega pomena. Leta 2007 je bilo število potnikov, ki so uporabili letalski prevoz, v Evropi ocenjeno na približno 600 milijonov, od tega jih je 400 milijonov letelo za razvedrilo. Leta 2030 bo Evropa predvidoma prejela toliko mednarodnih turističnih prihodov, da bo število prispelih turistov ustrezalo skoraj 90 % njenega prebivalstva.

Avtoceste na morju

Na tisoče tovornih ladij redno pluje po odprtem morju na dolge razdalje, da prepeljejo na milijone ton tovora med celinami – od svežega sadja in televizorjev do žita ali nafte. Sektor pomorskega prometa igra ključno vlogo v evropskem gospodarstvu. Skoraj 90 % tovora v zunanji trgovini se prepelje po morju, zato so evropska podjetja in potrošniki močno odvisni od blaga, uvoženega iz drugih krajev sveta. Ladijski prevoz velja za najcenejši način prevažanja blaga po svetu, vendar je ta sektor še naprej zelo nestabilen in je izpostavljen hudemu nihanju.

Sicer prispeva v ozračje manj izpustov toplogrednih plinov kot cestni ali letalski promet, a se njegov vpliv na okolje vseeno povečuje. Ladijski promet po ocenah v zrak odda približno milijardo ton CO2 letno, do leta 2050 pa naj bi se ta količina povečala na 1,6 milijarde ton. Po najnovejših podatkih Mednarodne pomorske organizacije (IMO) se bodo izpusti toplogrednih plinov iz ladijskega prometa do leta 2050 brez ustreznih ukrepov povečali za 250 %, kar bo pomenilo 17 % svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

Ta sektor je močno odvisen od fosilnih goriv, zlasti goriv za pogon ladijskih motorjev, pri katerem gre za manj rafinirane naftne mešanice, ki povzročajo večje onesnaževanje. Med ta goriva spadajo denimo dizelsko gorivo, težko kurilno olje in utekočinjen zemeljski plin.

Ker ladje večino časa prebijejo na morju, je poročanje o njihovih izpustih manj natančno, kar velja tudi za analize teh izpustov. Kadar pa plujejo blizu obale, so vplivi njihovih izpustov jasni. Zgorevanje ladijskih goriv je vir žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in drobnih delcev, povzroča pa tudi kisel dež. Ta onesnaževala škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in ekosisteme.

Onesnaževanje zraka je le eden od vplivov pomorskega prometa na okolje. Na sektor zadnja desetletja pritiskajo, naj stori več za preprečevanje razlitij nafte ter odlaganje odpadkov in izpuščanje drugih onesnaževal v morje. Vse budneje se spremlja tudi vpliv potniških križark na okolje. Povpraševanje po križarjenjih še naprej raste, posledica tega pa je gradnja velikanskih ladij, ki lahko na krov sprejmejo več kot 5000 potnikov in več kot 1000 članov posadke ter so pravzaprav plavajoča mesta. Te ladje proizvedejo velikanske količine fekalnih in drugih odpadnih vod in trdnih odpadkov ter močno onesnažujejo zrak; njihovi kritiki zatrjujejo, da postajajo vse nevarnejše za okolje.

Večina pristanišč še ni opremljena za oskrbovanje ladij z električno energijo. Zato so ladijski motorji ali generatorji na krovu ladij vedno v pogonu (tudi če so ladje privezane), da lahko zadovoljijo potrebe ladij po energiji, kar negativno vpliva na kakovost zraka v pristaniških mestih. Občutljivi ekosistemi, denimo na Arktiki ali Antarktiki ali v tropskih morjih s koralnimi grebeni, lahko utrpijo škodo zaradi vse pogostejše plovbe križark, polnih turistov.

Čeprav ne obstajajo dogovorjene in zavezujoče mejne vrednosti, so ladijske družbe in IMO sprejeli nekaj ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal. Sprejemajo se novi operativni ukrepi, kot denimo plovba s hitrostjo, ki je znatno manjša od tiste, ki jo lahko doseže ladja, območja, kjer preverjajo izpuste žveplovega dioksida, usmerjanje ladij na primernejše plovne poti in prepoved odmetavanja odpadkov na občutljivih območjih in v njihovi okolici. Pri projektiranju ladij uvajajo tudi nove oblike trupov, da bi zmanjšali porabo goriva in povečali varnost plovbe. Poskušajo uvesti tudi uporabo čistejših goriv, vključno z biogorivi, ter motorje na električni hibridni pogon. Z letom 2020 bo začela po svetu veljati nova mejna vrednost, ki bo omejevala vsebnost žvepla v gorivu na 0,5 %. Na območju med Rokavskim prelivom in Baltskim morjem EU že omejuje vsebnost žvepla v gorivu komercialnih ladij na 0,1 %.

Je prišel čas za spremembe?

Letalske družbe in ladijski prevozniki priznavajo, da ti ukrepi ne bodo zadostovali. Cilja Pariškega sporazuma,po katerem naj bi dvig globalne povprečne temperature omejili na 2 °C (po možnosti pa na 1,5 °C) nad ravnjo iz predindustrijske dobe, ne bo mogoče doseči, če letalski in pomorski sektor pri tem ne bosta sodelovala. Nekateri deležniki iz teh dveh sektorjev že ukrepajo. Zavedajoč se vplivov, ki jih povzročajo s svojimi dejavnostmi na tleh, nekatera letališča uvajajo vrsto ukrepov, s katerimi naj bi ne le omejila hrup in izpuste toplogrednih plinov, temveč tudi pripravila letališča na posledice podnebnih sprememb. Trenutno 92 evropskih letališč sodeluje v programu ogljične akreditacije letališč in med njimi jih je 20 ogljično nevtralnih.

A za ukrepanje na ravni celotnega sektorja bi morali poskrbeti mednarodni regulativni organi. Pri letalskem prometu največji del aktivnosti prevzema ICAO, katerega članice se letos trudijo skleniti podnebni dogovor. Države članice ICAO so se že dogovorile o cilju glede ogljično nevtralne rasti do leta 2020; ICAO si trenutno prizadeva, da bi do leta 2020 vzpostavili »globalni tržni mehanizem« (GMBM) ali globalni program ogljične izravnave, da bi bil dosežen cilj ogljične nevtralnosti. Načrt vključuje tudi uporabo varčnejših motorjev in biogoriv. Vendar se ne pričakuje, da bo dostop do tržnih instrumentov privedel do občutnejšega neposrednega zmanjšanja izpustov, ki jih povzroča sektor; bolj gre za to, da bo letalskim družbam omogočil izravnavo njihovih vse večjih izpustov toplogrednih plinov z zmanjševanjem v drugih sektorjih gospodarstva. V tem primeru se bodo izpusti onesnaževal zraka še naprej povečevali; enako velja tudi za hrup.

Podobno IMO vodi pogovore med pomorskimi državami o omejevanju izpustov. Razprava teče o več pobudah, med njimi za uvedbo globalnega zbiranja podatkov, da bi izboljšali informacije o izpustih iz pomorskega prometa, za določitev cilja zmanjšanja izpustov in uvedbo tržnega sistema za dosego tega cilja.

EU je že izvedla nekatere ukrepe, da bi upočasnila rast izpustov, ki jih povzročajo letalske in ladijske družbe. EU in organizacija EUROCONTROL (mednarodna organizacija, ki upravlja letalski promet v Evropi) si prek pobude »Skupno evropsko nebo« tudi prizadevata za učinkovitejšo rabo evropskega zračnega prostora in učinkovitejše upravljanje letalskega prometa. EU tudi sodeluje z industrijo pri raziskovalnih programih, da bi postali motorji reaktivnih letal okolju prijaznejši v smislu hrupa in onesnaževanja.

Od leta 2012 so izpusti toplogrednih plinov iz letalskega prometa v Evropskem gospodarskem prostoru ([1]) vključeni v Sistem trgovanja z izpusti v EU (ETS). EU je izvzela lete v države in iz njih zunaj Evropskega gospodarskega prostora do konca leta 2016, do takrat naj bi namreč ICAO dosegla sklenitev globalnega dogovora. 

Podobno si EU močno prizadeva, da bi IMO k zmanjšanju onesnaževanja pristopila na globalni ravni. Evropska komisija poziva IMO in industrijo, naj prilagodita nove operativne ukrepe, da bi se izboljšala energetska učinkovitost sedanjih ladij in projektiranje novih. V okviru novega sistema spremljanja, poročanja in preverjanja, ki se bo izvajal v okviru EU, bodo morale po letu 2018 velike ladje (z nosilnostjo nad 5000 bruto registrskih ton), ki bodo uporabljala pristanišča EU, posredovati preverjene podatke o svojih letnih izpustih CO2 in druge ustrezne informacije. Ladje bodo morale spremljati svoje izpuste CO2 in o njih poročati na poti v pristanišča, iz njih in med pristanišči EU ter tudi v času, ko so v pristaniščih EU. Ocenjujejo, da se bodo zaradi tega sistema poročanja izpusti ogljika na opravljenih poteh zmanjšali do 2 %.

EU je sprejela tudi predpise za zmanjševanje izpustov žvepla v evropskih obalnih vodah in pristaniščih. V nekem poročilu Evropskega parlamenta se je pojavil predlog, da bi pomorskemu prometnemu sektorju naložili, naj najde nadomestna goriva in druge vire obnovljive energije za pogon ladij.

Ogljična izravnava
Programi ogljične izravnave, ki so bili uvedeni že pred več kot desetletjem, omogočajo potrošnikom, da kupujejo ogljične kupone in tako »nevtralizirajo« izpuste, ki jih povzročajo s svojimi potovanji ali prevozom naročenega blaga. Kot kaže, je začetno zanimanje javnosti za ogljične izravnave zbledelo. Potniki trenutno izravnajo le 2 % mednarodnih letov, ta delež pa se po pričakovanjih v prihodnje ne bo povečal kljub dejstvu, da številne letalske in ladijske družbe ponujajo to možnost.

[1]) Evropski gospodarski prostor sestavljajo 28 držav članic EU, Islandija, Liechtenstein in Norveška.



 

Geographic coverage

Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Liechtenstein, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Turkey, United Kingdom
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100