Kako „ozeleniti“ mesta

Spremeni jezik
Article Objavljeno 08.09.2014 Zadnja sprememba 31.08.2016 15:01
Več kot tri četrtine Evropejcev živi v mestnih območjih. Vse, kar prebivalci mest proizvajajo, kupujejo, jedo in zavržejo, način, kako se premikajo, in kje živijo, vpliva na okolje. Hkrati način, po katerem se mesto gradi, vpliva na to, kako njegovi prebivalci živijo. Vprašali smo Rolanda Zinkernagla iz švedskega Malmöja o konkretnih ukrepih, da bo njihovo mesto postalo trajnostno.

 Image © Jacob Härnqvist, Asa Hellstrom

Kako postane mesto trajnostno?

Mesta so središča gospodarske in družbene dejavnosti. Lahko rastejo, lahko upadajo. Ni univerzalne rešitve za to, da mesto postane trajnostno. Obravnavati je treba različne vidike mestnega življenja. Ne gre le za ureditev zelenih površin, privabljanje inovativnih in zelenih podjetij ter vzpostavitev močnega javnega prevoza. Mesto je treba obravnavati kot celoto, vključno z blaginjo njegovih prebivalcev.

Malmö je industrijsko mesto s približno 300 000 prebivalci različnega porekla. V mestu so nebotičniki, zgrajeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, in enodružinske hiše z vrtovi. Ima tudi nove soseske, v katerih poskušamo zgraditi mesto prihodnosti: ogljično nevtralno, strnjeno, zeleno.

Po zaprtju velike ladjedelnice na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja se je število prebivalstva začelo krčiti, zlasti zaradi visokih stopenj brezposelnosti. Kar nekaj časa je trajalo, da je negativno podobo mesta zamenjala pozitivna – prijetno bivalno okolje, vodilna vloga pri okoljskih politikah in ozaveščanju, mesto pravične trgovine, ki je zeleno in čisto, in tako naprej.

Kako je mogoče mesto narediti trajnostno?

Malmö je svoje splošne okoljske cilje opredelil v dolgoročnem programu, ki ga je podprlo celotno politično vodstvo. Okoljski program določa, da bo mestna uprava Malmöja do leta 2020 podnebno nevtralna in da bo celotna občina do leta 2030 prešla na 100-odstotno energetsko oskrbo iz obnovljivih virov energije. Navedeni so tudi cilji za zmanjšanje porabe energije na prebivalca in izpustov toplogrednih plinov.

Okoljski program prav tako predvideva bolj trajnostno rabo virov, vključno z vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo v mestu ter širši okolici. Naš cilj je tudi ustvariti prijetnejše bivalno okolje za vsakogar, z drugimi besedami, pomagati zgraditi mesto prihodnosti.

Kako se ti cilji odražajo v konkretnih projektih?

Malmö na podlagi okoljskega programa sprejme načrte dejavnosti z bolj določenimi cilji. V enem od konkretnih ciljev v našem načrtu ukrepov je na primer navedeno, da mora 40 % organskih odpadkov do leta 2015 preiti v proizvodnjo bioplina. Za tak konkretni cilj so potrebni ukrepi na različnih ravneh in v različnih fazah.

Gospodinjstva morajo sortirati vse več svojih odpadkov. Oblasti, odgovorne za ravnanje z odpadki, se morajo pripraviti za zbiranje povečanih količin organskih odpadkov. In ne nazadnje, za pretvorbo naraščajoče količine organskih odpadkov v bioplin potrebujemo nove obrate ali dodatne zmogljivosti za obstoječe.

Nekatere cilje, kot so višje stopnje sortiranja v gospodinjstvih, je moč doseči s kampanjami obveščanja. Pri drugih so morda potrebne naložbe v infrastrukturo, vključno v vozila za zbiranje odpadkov in energetske obrate.

Tako kot v tem primeru je za konkretni cilj potrebno sodelovanje številnih različnih udeležencev. Za izvedbo teh projektov poteka ter mora potekati neprekinjen dialog s civilno družbo, javnimi zavodi in zasebnim sektorjem. Veliko število naših projektov prejema sredstva iz Evropske unije.

Kako sodelujejo ali prispevajo prebivalci?

Glavna sestavina našega okoljskega programa je to, kar imenujemo „olajšati, da narediš pravo stvar". Ponuditi jim moramo možnost, da se opredelijo za več trajnostnih alternativ, vključno z lažjo uporabo javnega prevoza in boljšim ravnanjem z odpadki.

Za spremembo vedenja je znanje bistvenega pomena. Temelj našega pristopa je prebivalcem omogočiti sprejemanje odločitev na podlagi prejetih informacij. Kaj njihova odločitev, da za prevoz uporabijo avtomobil, pomeni za kakovost zraka v mestu in za promet, v primerjavi z uporabo javnega prevoza?

Eden od naših ciljev je narediti mesto socialno vzdržno, z več povezovanja med ljudmi, ki živijo v različnih delih mesta. To vključuje ustvarjanje prostora in priložnosti, kjer se lahko prebivalci Malmöja srečujejo, kot so zelene površine ali festivali. To prav tako spodbuja pozitivno podobo mesta in izboljšuje življenjsko okolje.

Recycling boxes

(c) Daniel Skog

Koliko časa je potrebnega za preoblikovanje mesta, kot je Malmö, v popolnoma trajnostno mesto?

Izhodišče je v vsakem mestu drugačno. Odvisno je od obstoječe infrastrukture, političnih prednostnih nalog in ciljev. Malmö ima prednost v primerjavi z večino evropskih mest. Ta vizija, usmerjena v prihodnost, se izvaja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zato smo dele mesta že zgradili in razvili ob upoštevanju te vizije.

Govorimo o zelo konkretnih projektih in konkretnih težavah ter bolje razumemo zadevne naloge. V tem smislu imamo zato v Evropi vodilno vlogo.

V soseskah, v katerih smo dejavni 15 let, lahko vidimo, da so programi dobili zagon. Za izvedbo nekaterih projektov, kot je sortiranje in recikliranje odpadkov, je morda potrebnih 5 do 10 let, za spremembo dojemanja javnosti pa je potrebna cela generacija. Drugi primeri, vključno s preoblikovanjem obstoječih zgradb, lahko trajajo še dlje.

Prehod se zagotovo dogaja z majhnimi koraki. Državni organi imajo določeno vlogo pri olajšanju tega prehoda, ne le z zagotavljanjem okvira, ampak tudi z dajanjem zgleda.

Kateri so glavni izzivi?

Po mojem mnenju je največji izziv dolgoročno načrtovanje; z drugimi besedami, premik s kratkoročnega na srednjeročno načrtovanje. Politiki so izvoljeni za štiri- ali petletni mandat, njihove politične prednostne naloge pa se lahko spremenijo po volitvah ali med mandatom. Enako velja za podjetja. Odločitev glede naložb je odvisna od tega, koliko in kdaj lahko zaslužijo v zameno. Kot sem že prej omenil, moramo pri gradnji trajnostnih mest upoštevati številne različne elemente.

Načrtovati in pripravljati se moramo za veliko dlje, kot segajo naši pet- do desetletni načrti ukrepov. Zgradbe, ki jih zdaj gradimo, bodo morda v uporabi še leta 2100. Ali pri gradnji zgradb upoštevamo njihove prihodnje energetske potrebe ali uporabo? Biti moramo hkrati vizionarski in prožni. Na ta vprašanja morda zdaj še ni jasnih odgovorov, so pa zagotovo vredna razmisleka.

Roland Zinkernagel

Roland Zinkernagel

Roland Zinkernagel dela na oddelku za okolje v mestu Malmö.

Povezana vsebina

Related briefings

Geographic coverage

Europe
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100