Odpadki: težava ali vir?

Spremeni jezik
Article Objavljeno 08.09.2014 Zadnja sprememba 31.08.2016 14:59
Odpadki niso le okoljska problematika, ampak tudi gospodarska izguba. Evropejci ustvarijo povprečno 481 kilogramov komunalnih odpadkov na leto. Vse večji delež teh odpadkov se reciklira ali kompostira in vse manjši odvrže na odlagališča. Kako lahko spremenimo način proizvodnje in porabe, tako da bi proizvajali vse manj odpadkov, vse odpadke pa uporabljali kot vir?

 Image © Andrzej Bochenski / EEA

Evropa ustvarja velike količine odpadkov: živilske in vrtne odpadke, gradbene odpadke in odpadke pri rušenju objektov, odpadke pri rudarjenju, industrijske odpadke, mulj, stare televizorje, stare avtomobile, baterije, plastične vrečke, papir, sanitarne odpadke, stara oblačila in staro pohištvo itd. ... seznam se nadaljuje.

Količina ustvarjenih odpadkov je tesno povezana z našimi potrošniškimi in proizvodnimi vzorci. Že samo število proizvodov, ki vstopajo na trg, je eden od izzivov. Demografske spremembe, kot je povečanje števila enočlanskih gospodinjstev, vplivajo na količino odpadkov, ki jih ustvarimo (npr. pakiranje blaga v manjše enote).

Zaradi najrazličnejših vrst odpadkov in zapletenih poti njihove obdelave (vključno z nezakonitimi) je težko imeti popoln pregled nad nastalimi odpadki in njihovo lokacijo. Obstajajo podatki, čeprav različne kakovosti, za vse vrste odpadkov.

Koliko odpadkov ustvarimo?

Podatkovni center o odpadkih Evropske unije zbira podatke o odpadkih na evropski ravni. V skladu s podatki za leto 2010 za 29 evropskih držav (tj. 28 držav članic EU in Norveško) približno 60 % odpadkov obsegajo mineralni odpadki in prst, zlasti iz gradbenih dejavnosti in dejavnosti rušenja objektov ter rudarjenja. Pri kovinskih, papirnatih in kartonskih odpadkih, lesnih, kemičnih in medicinskih odpadkih ter živalskih in rastlinskih odpadkih znaša posamezna vrsta odpadkov od 2 % do 4 % vseh odpadkov.

Približno 10 % vseh odpadkov v Evropi obsegajo t. i. „komunalni odpadki" – odpadki, ki jih ustvarjajo zlasti gospodinjstva in v manjšem obsegu mala podjetja ter javni zavodi, kot so šole in bolnišnice.

V 33 državah članicah Evropske agencije za okolje (EEA) je leta 2012 nastalo 481 kg komunalnih odpadkov na osebo. Od leta 2007 naprej se beleži rahel upad, kar je delno mogoče pripisati gospodarski krizi, s katero se Evropa spopada od leta 2008.

Na pravi poti: več recikliranja, manj odlaganja odpadkov na odlagališča

Rahel upad komunalnih odpadkov, zabeležen v Evropski uniji, bi lahko do neke mere pripomogel k zmanjšanju okoljskih vplivov odpadkov. Količine odpadkov so pomembne, ključno vlogo pa ima tudi ravnanje z njimi.

Po vsej Evropski uniji se reciklira vse večja količina odpadkov, vse manjša količina teh pa pristane na odlagališčih. Pri komunalnih odpadkih se je delež recikliranih ali kompostiranih odpadkov v 27 državah članicah Evropske unije povečal z 31 % leta 2004 na 41 % leta 2012.

Kljub tem dosežkom še vedno obstajajo velike razlike med državami. V Nemčiji, na Švedskem in v Švici na odlagališčih pristane manj kot 2 % komunalnih odpadkov, medtem ko jih na Hrvaškem, v Latviji in na Malti na odlagališčih pristane več kot 90 %. Večina držav z nizkimi stopnjami odlaganja odpadkov na odlagališčih ima visoke stopnje recikliranja in sežiganja, oboje nad 30 % njihovih celotnih komunalnih odpadkov.

Zakonodaja Evropske unije postavlja ambiciozne cilje

Premik pri ravnanju z odpadki je tesno povezan z zakonodajo Evropske unije o odpadkih. Ključni zakonodajni akt na tem področju je okvirna direktiva o odpadkih. Določa hierarhijo ravnanja z odpadki: začne se s preprečevanjem, ki mu sledi priprava za ponovno uporabo, recikliranje, druga predelava, konča pa se z odstranjevanjem. Njen namen je v čim bolje preprečiti nastajanje odpadkov, uporabljanje odpadkov, ki nastanejo, kot vir in zmanjšanje količine odpadkov, odloženih na odlagališčih, na najmanjši možni obseg.

Okvirna direktiva o odpadkih in druge direktive Evropske unije o odpadkih (o odlaganju, o izrabljenih vozilih, e-odpadkih, baterijah, odpadni embalaži itd.) vključuje posebne cilje. Tako mora, na primer, vsaka država članica Evropske unije do leta 2020 reciklirati polovico svojih komunalnih odpadkov; do leta 2016 je treba zbrati 45 % baterij; do leta 2020 je treba reciklirati ali predelati 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov (po teži).

Države članice Evropske unije lahko za doseganje svojih ciljev glede odpadkov sprejmejo različne pristope. Zdi se, da nekateri pristopi delujejo bolje od drugih. Če so dajatve za odlaganje dobro pripravljene, so videti kot učinkovit način zmanjševanja količine odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih. Razširjena odgovornost proizvajalcev, ko mora proizvajalec proizvod ob koncu življenjske dobe vzeti nazaj, se prav tako zdi učinkovita.

Onesnaženje zraka, podnebne spremembe, onesnaženje tal in vode ...

Slabo ravnanje z odpadki prispeva k podnebnim spremembam in onesnaževanju zraka ter neposredno vpliva na številne ekosisteme in vrste.

Z odlagališč, ki so zadnja možnost v hierarhiji odpadkov, se sprošča metan, zelo močan toplogredni plin, povezan s podnebnimi spremembami. Metan nastaja z mikroorganizmi, ki so na odlagališčih, iz razgradljivih odpadkov, kot so hrana, papir in vrtni odpadki. Odlagališča lahko glede na način gradnje prav tako onesnažujejo tla in vodo.

Po zbiranju se odpadki odpeljejo in predelajo. Pri prevozu se sproščajo ogljikov dioksid (prevladujoč toplogredni plin) in onesnaževala zraka, vključno s trdnimi delci, v ozračje.

Del odpadkov je mogoče sežgati ali reciklirati. Energija iz odpadkov se lahko uporablja za proizvodnjo toplote ali elektrike, ki lahko nato nadomesti energijo, proizvedeno z uporabo premoga ali drugih energentov. S ponovnim pridobivanjem energije iz odpadkov je tako mogoče zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.

Recikliranje lahko še bolj pripomore k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in drugih izpustov snovi. Če reciklirane snovi nadomestijo nove snovi, je treba najprej pridobiti ali proizvesti manj novih snovi.

Odpadki vplivajo na ekosisteme in naše zdravje

Nekatere ekosisteme, kot so morski in obalni, lahko močno prizadene slabo ravnanje z odpadki ali odmetavanje smeti. Morski odpadki postajajo vse večja težava, ne samo zaradi estetskih razlogov: zapletanje vanje in njihovo zaužitje pomenita resno nevarnost za številne morske vrste.

Odpadki na okolje vplivajo tudi posredno. Kar se ne reciklira ali predela iz odpadkov, predstavlja izgubo surovin in drugih vhodnih materialov v verigi, tj. fazi proizvodnje, prevoza in porabe proizvoda. Okoljski vplivi v življenjskem ciklu so znatno večji kot tisti v fazah ravnanja z odpadki.

Odpadki različno neposredno in posredno vplivajo na naše zdravje in blaginjo: metan prispeva k podnebnim spremembam, onesnaževala zraka se sproščajo v ozračje, sladkovodni viri so onesnaženi, poljščine rastejo na onesnaženih tleh, ribe zaužijejo strupene kemikalije in nato pristanejo na naših krožnikih itd.

Nezakonita dejanja, kot so nezakonito odlaganje, sežiganje ali izvoz, imajo prav tako vpliv, vendar je težko oceniti celoten obseg teh dejavnosti ali njihove posledice.

Gospodarska škoda in stroški upravljanja

Odpadki prav tako pomenijo gospodarsko škodo in obremenitev za družbo. Če se zavržejo „ostanki", se izgubijo tudi delo in drugi vnosi (zemlja, energija itd.), ki se uporabljajo pri pridobivanju, proizvodnji, širjenju in potrošnji snovi.

Poleg tega je za ravnanje z odpadki potreben denar. Vzpostavitev infrastrukture za zbiranje, sortiranje in recikliranje je draga, vendar lahko, ko je enkrat vzpostavljena, recikliranje ustvari prihodek in nova delovna mesta.

Odpadki imajo tudi svetovne razsežnosti, povezane z našim izvozom in uvozom. Kar potrošimo in proizvedemo v Evropi, lahko ustvarja odpadke drugje. V nekaterih primerih ti celo postanejo blago, s katerim se zakonito in nezakonito trguje prek meja.

Odpadki kot vir

Kaj pa če bi lahko odpadke uporabili kot vir in s tem zmanjšali povpraševanje po pridobivanju novih virov? Pridobivanje manj snovi in uporaba obstoječih virov bi pripomogla k preprečitvi nekaterih vplivov, ki nastanejo v verigi. V zvezi s tem so neporabljeni odpadki prav tako morebitna izguba.

Eden od glavnih ciljev publikacije Evropske komisije z naslovom Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, je spremeniti odpadke v vire. Načrt izpostavlja nujnost zagotavljanja visokokakovostnega recikliranja, odprave odlaganja odpadkov na odlagališča, omejitve pridobivanja energije iz odpadkov na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati, in ustavitve nezakonitih pošiljk odpadkov.

In vse to je mogoče doseči. Kuhinjski in vrtni odpadki so v številnih državah največji delež trdnih komunalnih odpadkov. Pri ločenem zbiranju je mogoče odpadke te vrste spremeniti v vir energije ali gnojilo. Anaerobna razgradnja je način obdelave odpadkov, pri katerem so biološki odpadki izpostavljeni procesu biološke razgradnje, podobne procesu na odlagališčih, vendar pod nadzorovanimi pogoji. Pri anaerobni razgradnji nastajata bioplin in odpadna snov, ki se lahko uporabi kot gnojilo v obliki komposta.

Študija agencije EEA iz leta 2011 je obravnavala morebitne koristi zaradi boljšega ravnanja s komunalnimi odpadki. Njene ugotovitve so presenetljive. Boljše ravnanje s komunalnimi odpadki med letoma 1995 in 2008 je privedlo do znatno manjših izpustov toplogrednih plinov, kar je mogoče pripisati zlasti manjšim izpustom metana iz odlagališč in izpustom, ki smo se jim izognili z recikliranjem. Če bodo vse države do leta 2020 v celoti dosegle cilje preusmeritve odpadkov z odlagališč, določene v direktivi o odlagališčih, bi lahko zmanjšale dodatnih 62 milijonov ton izpustov toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljikovega dioksida iz življenjskega cikla – kar bi bil znaten prispevek k prizadevanjem Evropske unije za ublažitev podnebnih sprememb.

Reševanje vprašanja odpadkov se začne s preprečevanjem

Možne koristi so ogromne in lahko olajšajo prizadevanja Evropske unije v smeri krožnega gospodarstva, v katerem ni nič izgubljeno. Premikanje navzgor po hierarhiji odpadkov predstavlja okoljske koristi, celo za države z visokimi stopnjami recikliranja in predelave.

Na žalost naši sedanji sistemi proizvodnje in potrošnje ne dajejo veliko pobud za preprečevanje in zmanjševanje odpadkov. Od oblikovanja proizvodov in embalaže do izbire materiala je najprej treba preoblikovati celotno vrednostno verigo ob upoštevanju preprečevanja nastajanja odpadkov, nato pa je mogoče „ostanke" enega postopka spremeniti v surovine drugega postopka.

Premikanje navzgor po hierarhiji odpadkov zahteva skupna prizadevanja vseh zadevnih strank: potrošnikov, proizvajalcev, oblikovalcev politike, lokalnih oblasti, obratov za obdelavo odpadkov itd. Potrošniki, pripravljeni sortirati svoje gospodinjske odpadke, lahko reciklirajo le, če obstaja infrastruktura za zbiranje njihovih sortiranih odpadkov. In obratno, občine lahko reciklirajo vedno več, če gospodinjstva sortirajo svoje odpadke.

In ne nazadnje je to, ali bodo odpadki pomenili težavo ali vir, odvisno od tega, kako bomo z njimi ravnali.

Geographic coverage

Europe
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100