Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Signali - Kakšen zrak dihamo / Signali 2012 / Zaključek / Odpadna hrana

Odpadna hrana

Spremeni jezik
Približno tretjina hrane, ki se proizvede na svetu, se izgubi ali zavrže. Če več kot milijarda ljudi na svetu zvečer zaspi lačna, se moramo vprašati, kaj se da storiti. Vendar odpadna hrana ni le izgubljena priložnost, da se lačni nahranijo. Pomeni tudi znatno izgubljanje drugih virov, kot so zemlja, voda, energija — in delo.
Food waste

Food waste  Image © Istock

Hrano potrebujemo vsi, ne glede na to, ali smo bogati ali revni, mladi ali stari. Pomeni veliko več kot zgolj prehranjevanje in bogato raznolikost okusov v ustih. Več kot štiri milijarde ljudi so odvisne od treh osnovnih pridelkov: riža, koruze in pšenice. Ti trije pridelki zagotavljajo dve tretjini vnosa energije. Ob upoštevanju, da obstaja več kot 50 000 vrst užitnih rastlin, se zdi, da je naš dnevni meni z vsega nekaj sto vrstami, ki prispevajo k oskrbi s hrano, zelo enoličen.

Ker so milijarde ljudi odvisne le od nekaj vrst osnovne hrane, so njeno podražitev v letih od 2006 do 2008 občutili po vsem svetu. Čeprav so razvite države na splošno uspele nahraniti svoje prebivalce, so se v določenih delih Afrike spopadali z lakoto. To ni bila le posledica nezadostnosti trga.

Delno so za pritisk na varno oskrbo s hrano krive tudi podnebne spremembe, pri čemer so nekatere regije bolj obremenjene kot druge. Suše, požari ali poplave neposredno ovirajo proizvodne zmogljivosti. Žal podnebne spremembe pogosto prizadenejo države, ki so bolj občutljive in imajo na voljo manj sredstev za prilagoditev.

Toda hrana je v nekem smislu vendarle „blago“. Njena proizvodnja zahteva vire, kot sta zemlja in voda. Tako kot drugi izdelki na trgu, se potroši ali porabi in lahko zavrže. Velika količina hrane se zavrže, zlasti v razvitih državah, kar pomeni tudi zapravljanje virov, ki so bili uporabljeni za njeno proizvodnjo.

Živilska industrija in odpadna hrana sta med ključnimi področji, ki so izpostavljeni v dokumentu Evropske komisije iz septembra 2011 z naslovom: „Časovni načrt za Evropo, gospodarno z viri (Roadmap to a resource-efficient Europe)“.Čeprav je splošno znano, da zavržemo nekaj hrane, ki jo proizvedemo, je precej težko navesti točno oceno. Evropska komisija meni, da se samo v EU vsako leto zavrže 90 milijonov ton hrane oziroma 180 kg hrane na osebo. Večina te hrane je še vedno primerna za prehrano ljudi.

Ne gre le za hrano

Copyright: Gülcin KaradenizVplivi, ki jih ima na okolje odpadna hrana, niso omejeni na uporabo tal in vode. V skladu z omenjenim časovnim načrtom Evropske komisije vrednostna veriga prehrane in pijače v EU povzroči 17 % neposrednih izpustov toplogrednega plina in 28 % izpustov zaradi uporabe snovnih virov.

Tristram Stuart, avtor in eden od najpomembnejših organizatorjev pobude o nahranitvi 5 000 ljudi na trgu Trafalgar Square v Londonu, ocenjuje, da najbogatejše države zavržejo od tretjino do polovico vse svoje hrane.

„To ni le problem bogatega sveta. Države v razvoju se srečujejo z ravnmi odpadne hrane, ki so včasih skoraj tako visoke kot v bogatih državah, vendar so razlogi za to zelo drugačni. Najpogostejši vzrok je pomanjkanje ustrezne kmetijske infrastrukture, kot je tehnologija za obdelavo žetve. Lahko bi rekli, da se zavrže najmanj tretjina celotne svetovne ponudbe hrane,“ pravi Tristram.

Odpadna hrana nastaja v vsaki fazi proizvodne in dobavne verige in tudi v fazi potrošnje. Razlogov je mnogo. Del odpadne hrane je posledica zakonodaje, ki se pogosto sprejme za varovanje človekovega zdravja. Drugi del je morda povezan s potrošnikovimi izbirami in navadami. Če želimo zmanjšati količino odpadne hrane, je treba analizirati in obravnavati vse posamezne faze in razloge.

Časovni načrt Evropske komisije poziva k „skupnemu prizadevanju kmetov, živilske industrije, trgovcev na drobno in potrošnikov z uporabo proizvodnih tehnik za učinkovito rabo virov, trajnostno izbiro živil“. Evropski cilj je jasen: zmanjšanje količine užitne odpadne hrane v EU za polovico do leta 2020. Nekateri člani Evropskega parlamenta so zahtevali, da se leto 2013 poimenuje kot „Evropsko leto boja proti nastajanju živilskih odpadkov“.

„Čudežne rešitve ni. Vsak posamezni problem potrebuje drugačno rešitev,“ pravi Tristram in dodaja: „Čudovita novica je, da lahko zmanjšamo svoj vpliv na okolje, kar ne pomeni nujno žrtvovanja. To ne pomeni prositi ljudi, naj manj letijo, jedo manj mesa ali manj vozijo, čeprav bomo vse to morda tudi morali storiti. To je dejansko priložnost. Enostavno moramo nehati metati hrano stran in jo namesto tega uživati.“

Dodatne informacije

  • O svetovni odpadni hrani — statistični podatki in politike: glejte Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo www.fao.org
  • Politike EU o ciljih v zvezi z odpadno hrano so med drugim na voljo v Časovnem načrtu za Evropo, gospodarno z viri (Roadmap to a resource-efficient Europe).

Geographical coverage

[+] Show Map

shranjeno pod:

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33130 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100