Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Signali - Blaginja in okolje / Signali 2012 / Članki / Ozelenjevanje gospodarstva

Ozelenjevanje gospodarstva

Spremeni jezik
Leto 2011 bo večini ljudi ostalo v spominu kot leto finančnih pretresov, japonske katastrofe s potresom, cunamijem in jedrsko nesrečo, reševanje držav v Evropi in množičnih protestov, povezanih z arabsko pomladjo, gibanja Zasedimo Wall Street in španskih Indignados (ogorčenih). Le nekaj ljudi se bo spominjalo, da je bilo to tudi leto, ko so znanstveniki odkrili več kot 18 000 novih vrst, ki živijo na našem planetu. Še manj ljudi lahko navede eno samo vrsto, ki je bila razglašena za izumrlo.
Indian farmer

Indian farmer  Image © EEA/John McConnico

Na prvi pogled se zdi usoda ogroženih vrst svet, ki ni povezan z gospodarstvom. Če pogledamo od bližje, pa začenjamo razumeti povezave med njima. „Dobro zdravje“ naravnih sistemov je pogoj za „dobro zdravje“ naših družbenih in gospodarskih sistemov. Ali lahko kdo reče, da se družba razvija, če je izpostavljena onesnaževanju zraka in vode ter prenaša s tem povezane zdravstvene probleme? In ali lahko družba „deluje“, če je velik del ljudi brezposelnih ali ne more preživeti z dohodkom?

Kljub vrzelim in negotovostim v znanju lahko vidimo, da se naš svet spreminja. Po 10 000 letih sorazmerne stalnosti povprečna svetovna temperatura narašča. Čeprav se izpusti toplogrednih plinov Evropske unije zmanjšujejo, fosilna goriva sproščajo v ozračje več toplogrednih plinov, kot jih lahko tla in oceani absorbirajo. Nekatere regije so občutljivejše na možne vplive podnebnih sprememb — in to so običajno države, ki so najmanj pripravljene na prilagajanje novim podnebnim razmeram.

Glede na to, da na planetu živi več kot sedem milijard prebivalcev, imajo ljudje nedvomno vlogo pri usmerjanju in pospeševanju teh sprememb. Dejstvo je, da naše sedanje ravni potrošnje in proizvodnje lahko škodujejo okolju do take mere, da lahko svoj dom spremenimo v okolje, v katerem veliko vrst, vključno z nami samimi, ne bo moglo živeti. Mnogi ljudje v državah v razvoju si želijo doseči življenjski slog, podoben tistemu v razvitih državah, kar lahko dodatno obremeni naravne sisteme.

Svetovna biotska raznovrstnost izginja s stopnjo, ki ji v zgodovini še nismo bili priča. Stopnje izumiranja so morda do 1 000‑krat višje od stopenj iz preteklosti. Eden od glavnih razlogov je uničevanje habitatov.

Čeprav se v zadnjih desetletjih v Evropi skupna površina gozdov povečuje, je stanje na svetovni ravni drugačno. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da na svetu vsako leto posekajo okrog 13 milijonov hektarov gozdov (kar je približno enako velikosti Grčije) in preoblikujejo v druge rabe tal, na primer za pašo živine, rudarstvo, poljedelstvo ali razvoj naselij. Gozdovi niso edini ogroženi ekosistemi. Zaradi človekove dejavnosti so ogroženi tudi številni drugi naravni habitati.

Pot naprej: z zelenim gospodarstvom

Kadar je osnovna dnevna skrb milijard ljudi, kako poskrbeti za hrano in poslati otroke v šolo z upanjem na boljšo prihodnost, se mnogi skoraj ne morejo izogniti prizadevanjem za kratkoročne rešitve. Razen če so jim na voljo druge in boljše možnosti ...

Jasno je, da naše gospodarske dejavnosti zahtevajo naravne vire. Toda kar se morda zaznava kot dilema, izbira med ohranjanjem okolja in razvojem gospodarstva, je dejansko zavajanje. Na dolgi rok gospodarski in družbeni razvoj zahtevata trajnostno upravljanje naravnih virov.

Konec leta 2011 je bila v Evropski uniji brez dela vsaka deseta oseba. Med mladimi ljudmi je bilo brezposelnih več kot petina. Brezposelnost pomeni hude obremenitve za posameznike, družine in celotno družbo. Leta 2010 je skoraj četrtini prebivalstva EU grozila revščina ali socialna izključenost. Svetovne stopnje revščine so še višje.

Naši sedanji gospodarski modeli ne upoštevajo številnih koristi, ki nam jih zagotavlja zdravo okolje. Bruto domači proizvod (BDP), gospodarski kazalnik, ki se najpogosteje uporablja za izražanje stopnje razvitosti države, življenjskega standarda in stanja v primerjavi z drugimi državami, temelji na vrednosti gospodarskega proizvoda. Ne vključuje socialne in človekove cene, ki jo plačujemo za stranske učinke gospodarske dejavnosti, kakor je onesnaženje zraka. Nasprotno, zdravstvene storitve za ljudi z boleznimi dihal so vključene kot pozitivni prispevek k BDP.

Izziv je ugotoviti, kako lahko preoblikujemo svoje gospodarske modele, da bi lahko zagotovili rast in izboljšali kakovost življenja na svetu brez škode za okolje in hkrati zaščitili tudi interese prihodnjih rodov. Rešitev so poimenovali „zeleno gospodarstvo“.

Čeprav se koncept zdi enostaven, je preoblikovanje zamisli v resničnost precej bolj zapleteno. Nedvomno bo zahtevalo tehnološke novosti. Vendar zahteva tudi številne druge spremembe, predvsem v načinu organizacije podjetij, načinu načrtovanja mest, načinu premikanja ljudi in blaga, načinu življenja.

Če bi uporabili poslovni jezik, bi rekli, da je treba zagotoviti dolgoročni trajnostni razvoj na vseh področjih ustvarjanja bogastva: naravnem kapitalu, človeškem kapitalu, socialnem in proizvedenem kapitalu ter finančnem kapitalu. Koncept zelenega gospodarstva se lahko razloži tudi s temi ločenimi, vendar medsebojno povezanimi vrstami kapitala.

Pri ocenjevanju stroškov in koristi svojih odločitev je treba pogledati učinke na vse vrste osnovnega kapitala. Naložbe v ceste in tovarne morda povečajo naš proizvedeni kapital, vendar lahko dejansko ogrozijo naše skupno bogastvo, če vključujejo uničevanje gozdov (del naravnega kapitala) ali škodujejo javnemu zdravju (del človeškega kapitala).

Možnosti, ki so pred nami

Spreminjanje načina življenja, proizvodnje in potrošnje odpira nov svet priložnosti. Publikacija Signali 2012 vam bo pokazala, kje smo danes, natančno 20 let po Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Riu de Janeiru v Braziliji leta 1992. Pokazala bo, kako sta povezana gospodarstvo in okolje in zakaj moramo gospodarstvo „ozeleniti“. Zagotovila vam bo tudi bežni pogled na široko paleto možnosti, ki so na voljo.

Ene same rešitve, ki bi nam pomagala doseči hiter prehod ali bi ustrezala vsem, ni. Razen skupnih splošnih ciljev glede učinkovitega ravnanja z odpadki se je treba dejanskega ravnanja z odpadki na Grenlandiji lotiti popolnoma drugače, kakor na primer v Luksemburgu.

Bistveno vlogo ima čas. Danes potrebujemo rešitve, ki obravnavajo sedanje okoljske probleme z današnjo tehnologijo, ob upoštevanju, da bo treba politike in poslovne odločitve nenehno izboljševati in prilagajati čedalje boljšemu razumevanju okolja in tehnološkemu razvoju. So pa številne rešitve že na voljo in še več jih je na poti.

Vprašanje izbire

Copyright: Gülcin KaradenizNa koncu bo pomembno vprašanje izbir — političnih izbir, poslovnih izbir in potrošniških izbir. Toda kako naj izberemo najboljšo možnost?

Ali imamo informacije in orodja, ki jih potrebujemo za razvoj ustreznih politik? Ali obravnavamo problem na „pravi“ ravni? Ali imamo „prave“ spodbude ali tržne signale za naložbe v energijo iz obnovljivih virov? Ali imamo „prave“ informacije ali oznake na blagu, ki ga kupujemo, da lahko izberemo bolj zeleno možnost?

Znanje, ki ga imamo, in čas, ko smo to znanje pridobili, bosta različnim skupnostim bistveno pripomogla pri „pravih“ izbirah. Na koncu koncev je znanje tisto, ki nam bo dalo moč, da bomo pripravili rešitve ter z izmenjavo znanja z drugimi ustvarili nove možnosti.

Profesorica Jacqueline McGlade
Izvršna direktorica

Dodatne informacije

Geographical coverage

[+] Show Map

shranjeno pod:

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33027 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100