Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Signali - Blaginja in okolje / Signali 2012 / Članki / „Prava“ cena?

„Prava“ cena?

Spremeni jezik
Topics: , ,
Gospodarstva mnogih držav v razvoju se zanašajo na izkoriščanje naravnih virov, da bi svoje prebivalstvo potegnila iz revščine, s čimer pa morda škodujejo naravnim sistemom, od katerih so odvisna. Kratkoročne rešitve pogosto spodkopavajo dolgoročno blaginjo prebivalstva. Ali lahko vlade pomagajo trgom pri postavljanju „prave“ cene za storitve narave in vplivajo na gospodarne izbire? V nadaljevanju je podrobneje opisano, kaj pomeni uporaba vode pri proizvodnji bombaža za Burkino Faso.
Shopping trolleys

Shopping trolleys  Image © Shutterstock

99 % kmetov, ki na svetu pridelujejo bombaž, živi v državah v razvoju. To pomeni, da se pesticidi uporabljajo na poljih v območjih, kjer je nepismenost visoka in ozaveščenost o varnosti nizka, kar ogroža okolje in življenja.

Steve Trent, direktor fundacije za okoljsko pravičnost (Environmental Justice Foundation)

Več kot milijarda ljudi na svetu živi v „skrajni revščini“, kar po opredelitvi Svetovne banke pomeni preživljanje z manj kot 1,25 USD na dan. V zadnjih 30 letih se je delež svetovnega prebivalstva, ki živi v pomanjkanju, sicer močno znižal, a se je precej držav, predvsem v Afriki, za napredek moralo močno boriti.

V teh državah je gospodarska dejavnost pogosto osredotočena na izkoriščanje naravnih virov: v kmetijstvu, gozdarstvu, rudarstvu in tako naprej. Posledica tega je, da prizadevanja za povečanje gospodarske rasti zaradi zadovoljevanja potreb hitro rastočega števila prebivalcev znatno obremenijo ekosisteme.

V številnih primerih se surovine, kakor je bombaž, pridelujejo ali črpajo v državah v razvoju in izvažajo v bogatejše regije, na primer Evropo. To dejstvo je za potrošnika v industrializiranem svetu izjemno pomembno, saj morebiti pomaga pri odpravljanju revščine „spodnje milijarde“, a hkrati morebiti spodkopava njihove priložnosti s škodljivimi vplivi na naravne sisteme, od katerih so odvisni.

„Belo zlato“

Copyright: ShutterstockV Burkini Faso, pusti kopenski in zelo revni državi na južnem obrobju Sahare, je bombaž velik posel. Pravzaprav je to velikanski posel. Burkina Faso je v preteklih letih tako hitro povečevala proizvodnjo, da je postala največji afriški proizvajalec bombaža. Izvoz „belega zlata“, kot ga imenujejo v regiji, je leta 2007 pomenil kar 85 % vseh prihodkov od izvoza države in 12 % gospodarske proizvodnje.

Ključnega pomena je, da so zaslužki od bombaža zelo razpršeni. V panogi je zaposlene 15–20 % delovne sile, kar zagotavlja neposredne dohodke 1,5‑2 milijonoma ljudi. Je najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti v zadnjem desetletju, kar pomeni davčne prihodke, s katerimi se lahko financirajo izboljšave na področjih, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje.

Za ljudi v Burkini Faso so prednosti pridelave bombaža jasne. Stroški so pogosto manj očitni.

Četrtina prebivalcev nima dostopa do varne pitne vode. Več kot 80 % je samooskrbnih kmetovalcev, ki so odvisni od vode za zadovoljevanje svojih osnovnih potreb po hrani in zavetju. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije letno povpraševanje po vodnih virih presega razpoložljive vire za 10–22 %.

V tem okviru se zdi veliko povečanje proizvodnje bombaža v zadnjih letih tvegano. Bombaž je pridelek, ki zahteva dosti vode, saj potrebuje namakanje v suhih mesecih in porabi dosti več vode kot drugi pridelki, ki se pridelujejo v velikem obsegu.

Dodeljevanje vode proizvodnji bombaža pomeni odvzemanje vode drugim možnim uporabam. Večina pridelka se izvozi, kar pomeni, da se velike količine vode uporabljajo za zadovoljevanje povpraševanja čezmorskih potrošnikov. Ta proces se imenuje izvoz „navidezne vode“.

Polovica bombaža iz Burkine Faso se izvaža na Kitajsko, kjer se proda lokalnim predilnicam, od tam pa proizvajalcem oblačil, ki oskrbujejo svetovne trge. Potrošniki bombažnih izdelkov na koncu dobavne verige dejansko uvažajo velike količine vode — včasih iz dosti bolj suhih območij sveta. Kar zadeva bombaž, je bilo v neki študiji ugotovljeno, da 84 % evropskega vodnega odtisa dejansko leži zunaj Evrope.

Za suhe države, kakor je Burkina Faso, je običajno vodno intenzivne proizvode bolje uvažati kot izvažati. Konec koncev lahko izvoz „navidezne vode“ pomeni, da ne ostaja dovolj vode za lokalno prebivalstvo in ekosisteme. To pomeni, da je edini način presoje, ali je za Burkino Faso dobro, da uporablja vodo za pridelavo bombaža, ocena vseh stroškov in koristi v primerjavi z drugimi uporabami. Koncept navidezne vode sam po sebi ne pove, kako je treba najbolje gospodariti z vodo, vendar prinaša zelo koristne informacije o vplivih naših proizvodnih in potrošniških izbir.

Na Kratko O Vodnih Konceptih

Vodni odtisi in navidezna voda sta koncepta, ki nam pomagata razumeti, kolikšno količino vode potrošimo.

Vodni odtis je količina celinske vode, porabljene za proizvodnjo blaga in storitev, ki jih potrošita posameznik ali skupnost ali proizvedejo podjetja. Sestavljen je iz treh sestavin. Modri vodni odtis je količina površinske in podzemne vode, ki se uporabi za proizvodnjo blaga in storitev. Zelen vodni odtis je količina padavin, ki se uporabi v proizvodnji. Siv vodni odtis pa je količina vode, ki je onesnažena zaradi proizvodnje.

Vsako izvoženo blago ali storitev vključuje tudi izvoz „navidezne vode“ — vode, ki je bila uporabljena pri proizvodnji zadevnega blaga ali storitve. Izvoz navidezne vode nastane, kadar se blago ali storitev porabi zunaj meja območja zajetja, v katerem je bila voda izčrpana.

Državam ali območjem, ki uvažajo, uvoz „navidezne vode“ omogoča uporabo domačih vodnih virov za druge namene, kar je lahko zelo koristno za države, katerim vode primanjkuje. Žal mnogim državam, ki izvažajo navidezno vodo, vode dejansko primanjkuje, imajo pa sončno podnebje, ki je primerno za kmetijsko proizvodnjo. V teh državah, katerim vode primanjkuje, izvoz navidezne vode dodatno obremenjuje vodne vire in pogosto nalaga socialne in gospodarske stroške, ker je premalo vode za druge dejavnosti in potrebe..

Vir: Omrežje za vodni odtis (Water Footprint Network)

Več onesnaževanja, manj gozdov

Poraba vode ni edina skrb, ki je v Burkini Faso povezana s proizvodnjo bombaža. Njegova pridelava običajno pomeni tudi veliko porabo pesticidov, in sicer upoštevanja vrednih 16 % svetovne porabe, čeprav pokriva le 3 % obdelane zemlje na svetu.

Učinki so lahko hudi za lokalno prebivalstvo in ekosisteme. Ker pa posamezniki, ki uporabljajo pesticide, vseh teh učinkov ne občutijo in jih morda sploh ne poznajo, ti učinki ne vplivajo v celoti na njihovo odločanje. (Zato je lahko pomembno izobraževanje in obveščanje lokalnih proizvajalcev o pesticidih in njihovih učinkih.)

Voda ni edini uporabljeni vir, drug bistveni vir je zemlja. Kot drugod po svetu se lahko tudi zemlja v Burkini Faso uporablja zelo različno. Ali za prebivalce Burkine Faso večji del blaginje izhaja iz prilagajanja zemlje za proizvodnjo bombaža?

Copyright: IHH Humanitarian Relief Foundation/TurkeyKo je bil Modachirou Inoussa star komaj osem let, je že pomagal staršem na bombažnih poljih. Dne 29. julija 2000 je Modachirou trdo delal in stekel nazaj domov, ker je bil žejen. Na poti je našel prazno posodo in zajel nekaj vode iz jarka, da bi pil. Tistega večera se ni vrnil domov. Vaščani, ki so ga šli iskat, so našli njegovo truplo poleg prazne steklenice Callisulfana.

Zastrupitev z endosulfanom v zahodni Afriki, poroča PAN UK (2006)

Kar je dobro za enega, morda ni dobro za vse

Tega vprašanja ne smemo zanemariti. Površina gozda Burkine Faso se je v letih 1990–2010 zmanjšala za 18 %, delno zaradi širjenja kmetijstva, stopnja upadanja gozdov pa narašča. Zasebni lastnik gozda v Burkini Faso morda raje goji bombaž, ker je zanj donosneje prodati les (ali ga uporabiti za gorivo) in obdelovati zemljo, kot ohranjati gozd. Toda to morda ni najboljši izid za Burkino Faso, njeno prebivalstvo in ekosisteme.

Copyright: Pawel KazmierczykGozdovi pomenijo za ljudi od blizu in daleč koristi, ki so dosti večje od vrednosti lesa. Ohranjajo biotsko raznovrstnost v prirodnih okoljih, preprečujejo erozijo tal, absorbirajo ogljikov dioksid, ponujajo možnosti za rekreacijo itd. Če bi družba kot celota odločala o rabi zemlje, in bi za podlago svojih odločitev lahko uporabila oceno celotnih stroškov in koristi različnih možnosti, verjetno ne bi izčrpala vse zemlje in vode le za proizvodnjo bombaža.

Bistveno vprašanje je razlika med koristmi in stroški za posameznike in za družbo.

Pri odgovarjanju na ključna vprašanja, o tem, koliko vode, pesticidov, zemlje naj se porabi za proizvodnjo bombaža, kmetje po svetu odločajo na podlagi relativnih stroškov in koristi. Toda medtem ko kmet lahko dobi celotne dohodke od prodaje bombaža, običajno ne pokrije vseh stroškov. Učinki na zdravje, na primer, pogosto presegajo stroške nakupa pesticidov. Tako se stroški prenašajo na druge ljudi, tudi na prihodnje rodove.

Težave nastanejo, ker se kmet, podobno kot mi vsi, večinoma odloča le na podlagi svojega interesa. To izkrivljanje se prenaša naprej prek svetovnih trgov. Cene, ki jih plačujejo trgovci, proizvajalci oblačil in na koncu potrošniki, napačno odražajo stroške in koristi, ki so vključeni v uporabo virov in proizvodnjo blaga.

To je resen problem. Večinoma se po svetu trgi in cene uporabljajo za usmerjanje odločanja, in če nam cene kažejo zavajajočo sliko vplivov proizvodnje in potrošnje, bomo sprejeli slabe odločitve. Iz preteklosti je razvidno, da so lahko trgi zelo učinkovit mehanizem za usmerjanje odločitev o uporabi virov in proizvodnji ter večanju napredka. Toda kadar so cene napačne, trgi ne delujejo.

Kadar trgi ne delujejo: popravki in ovire

Copyright: ShutterstockKaj lahko storimo v zvezi s tem? Vlade lahko do neke mere sprejmejo ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti trga. Lahko sprejmejo predpise in naložijo davke na porabo vode in pesticidov, da jih kmetje porabijo manj ali poiščejo manj nevarne alternative. Po drugi strani lahko lastnikom gozdov ponudijo plačila, ki odražajo koristi gozdov za družbo na nacionalni in mednarodni ravni, in s tem zagotovijo dodaten vir prihodkov. Bistvo je v usklajevanju spodbud za posameznika s spodbudami za celotno družbo.

Potrošnikom je pomembno zagotoviti tudi informacije, ki dopolnjujejo podatke, ki jih vsebujejo cene. V številnih državah vidimo vse več nalepk, ki nas obveščajo o načinu proizvodnje blaga, in kampanj zainteresiranih skupin za ozaveščanje in boljše razumevanje teh vprašanj. Mnogi med nami bi bili pripravljeni plačati več ali porabiti manj, če bi razumeli učinke svojih odločitev.

V nekaterih primerih morajo vlade poseči po ukrepih, ki presegajo zgolj popravljanje trga in dejansko omejiti vlogo trga pri razporejanju virov. Ljudje in ekosistemi potrebujejo vodo za preživetje in razvoj. Mnogi bi trdili, da imajo ljudje pravico do zadostnih količin vode za pitje, hrane, zdravstvenega varstva in zdravega okolja. Zato so morda vlade dolžne zagotoviti izpolnitev teh potreb, preden trg uporabijo za razdelitev preostalih virov.

Vrnimo se v Burkino Faso, kjer so se vlada in mednarodni partnerji osredotočili na izpolnitev osnovne potrebe, tj. zagotovitev dostopa do varne pitne vode. Danes dostopa še vedno nima četrtina prebivalcev, a današnje stanje pomeni veliko izboljšanje v primerjavi s stanjem pred 20 leti, ko dostopa do pitne vode ni imelo 60 % prebivalcev.

Spreminjanje spodbud

Na svetovni ravni potekajo prizadevanja za popravljanje in omejevanje odprtih trgov ter hkratno izkoriščanje njihovih številnih prednosti. Trenutno tržne cene pogosto podajajo zavajajoče informacije, njihova posledica pa so slabe odločitve proizvajalcev in potrošnikov.

Ali bi Burkina Faso proizvajala bombaž, če bi trgi delovali pravilno in bi cene odražale celotne stroške in koristi naših dejanj?

Čeprav je težko vedeti zagotovo, se zdi zelo verjetno, da bi. Za zelo revno kopensko državo, ki nima veliko virov, kakor je Burkina Faso, ni enostavnih poti k blaginji. Bombažni sektor zagotavlja vsaj precejšnje zaslužke, ki načeloma pomenijo odskočno desko za gospodarski razvoj in izboljšanje življenjskega standarda.

Vendar ni nujno, da nadaljnja proizvodnja bombaža pomeni tudi nadaljnjo proizvodnjo, ki intenzivno porablja vodo in pesticide ali ki še naprej zmanjšuje površino pod gozdovi. Alternativne metode, kot je ekološka pridelava, lahko zmanjšajo porabo vode in popolnoma izključijo uporabo pesticidov. Neposredni stroški pridelave ekološkega bombaža so višji, kar pomeni višje cene bombažnih izdelkov za potrošnike, vendar se več kot poračunajo z zmanjšanjem posrednih stroškov, ki bremenijo proizvajalce bombaža in njihove skupnosti.

Izbira je vaša

Copyright: ThinkstockNedvomno imajo oblikovalci politik vlogo pri spodbujanju pravilnega delovanja trgov, tako da cenovni signali dajejo spodbude za trajnostno odločanje. Vendar ne gre le za oblikovalce politik, spremembo lahko dosežejo tudi ozaveščeni državljani.

Svetovne dobavne verige pomenijo, da lahko odločitve proizvajalcev, trgovcev na drobno in potrošnikov v Evropi znatno vplivajo na blaginjo ljudi v tako oddaljenih deželah, kot je Burkina Faso. Takšni vplivi lahko zajemajo odpiranje delovnih mest in zagotavljanje zaslužka, lahko pa vključujejo tudi prekomerno izkoriščanje omejenih vodnih virov ter zastrupljanje lokalnih prebivalcev in ekosistemov.

Končna moč odločanja je v rokah potrošnikov. Prav tako kot lahko oblikovalci politik usmerjajo našo potrošnjo z vplivom na cene, lahko potrošniki dajo razumeti proizvajalcem, da zahtevajo trajnostno gojenje bombaža. Razmislite o tem, ko boste prihodnjič kupovali kavbojke.

Dodatne informacije

Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100