Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Signali - Kakšen zrak dihamo / Signali 2011 / Članki / Življenje v medsebojno povezanem svetu

Življenje v medsebojno povezanem svetu

Spremeni jezik
„…sama teža skupnih prizadevanj in življenjskih slogov 500 milijonov Evropejcev je enostavno prevelika. Pri tem sploh ne štejemo več milijard drugih ljudi na našem planetu, ki si upravičeno želijo enakega načina življenja ... Spremeniti bo treba vedenje evropskih potrošnikov. Povečati ozaveščenost ljudi in vplivati na njihove navade.“ Janez Potočnik, komisar Evropske unije za okolje (marec 2010).

 Image © EEA/John McConnico

Kraj Bisie je bil pred petimi leti džungla. Leži na območju Wailikale v vzhodnem Kongu in je zdaj prekomerno poseljeno mesto zaradi odkritja kasiterita, rude, iz katere pridobivajo kositer, ki je bistvena sestavina integriranih vezij v sodobnih pripomočkih. Najdemo ga v mobilnem telefonu, prenosnem računalniku, digitalnih fotoaparatih in igralnih konzolah.

Kasiterit je zelo iskana in zelo dragocena ruda. Zaradi povpraševanja po potrošniški elektroniki se je cena kositrne rude zvišala. Časopis Financial Times piše, da so se cene na londonski borzi kovin povišale s približno 5 000 USD za tono leta 2003 na več kot 26 000 USD za tono konec leta 2010.

Povpraševanje po različnih naravnih virih iz gozdov in džungel Konga je veliko. A kljub temu je Kongo še vedno izredno reven. V zadnjih 15 letih je več kot 5 milijonov ljudi v vzhodnem Kongu umrlo v vojni med več oboroženimi skupinami, poleg tega pa je bilo po ocenah posiljenih najmanj 300 000 žensk.

V Kongu, ki ga je pred več kot 100 leti koloniziral belgijski kralj Leopold II, se to ni zgodilo prvič. Leopold II je s prodajo kavčuka iz te države postal eden najbogatejših ljudi na svetu. To je bil čas industrializacije in razvoja avtomobilske industrije, odvisne od kavčuka.

Stalno povpraševanje po naravnih virih za hrano, oblačila, stanovanje, prevoz in razvedrilo se povečuje, a hkrati se zaloge nekaterih virov kritično zmanjšujejo.

Tudi naravni sistemi so obremenjeni z novimi zahtevami, saj želimo z rastlinskimi kemikalijami ali biomaso nadomestiti fosilna goriva. Z vidika celote to naraščajoče povpraševanje po vedno bolj omejenih virih resno ogroža razvoj Evrope.

„Ker smo vsi državljani sveta, je nasilje v Kongu stvar vseh nas. Izkoriščanje spornih rudnin, ki so vir spora, vpliva na nas vse.“

Margot Wallström, posebna predstavnica generalnega sekretarja ZN za boj proti spolnemu nasilju v konfliktih.

Razvoj za vse

„Deklaracija tisočletja iz leta 2000 je bila mejnik v mednarodnem sodelovanju in je spodbudila prizadevanja za razvoj, ki so izboljšala življenje več sto milijonov ljudi po vsem svetu. Osem razvojnih ciljev tisočletja zagotavlja celotni mednarodni skupnosti ogrodje, na podlagi katerega bo lahko sodelovala pri uresničevanju skupnih ciljev.

Cilji so uresničljivi, toda izboljševanje življenja revnih je nesprejemljivo počasno, nekatere težko izbojevane zmage pa spodkopavajo krize na področju podnebnih sprememb, prehrane in gospodarstva.

Svet ima na voljo vire in znanje, s katerimi lahko tudi najrevnejše države ter drugi, ki trpijo zaradi bolezni, geografske osamitve ali državljanskih nemirov, uresničijo razvojne cilje tisočletja. Za uresničevanje ciljev so odgovorni vsi. Če ciljev ne bomo dosegli, se bo povečala ogroženost sveta – od nestabilnosti do epidemij in degradacije okolja. Toda uresničitev ciljev nas bo hitro privedla v stabilnejši, pravičnejši in varnejši svet.

Več milijard ljudi se zanaša na mednarodno skupnost, da bo izpolnila pomembno vizijo, opisano v Deklaraciji tisočletja. Prizadevajmo si, da bomo to obljubo dejansko izpolnili.“

Ban Ki-moon, generalni sekretar, Poročilo o razvojnih ciljih tisočletja Združenih narodov 2010 (ZN, 2010)

Evropa in novo ravnovesje moči

Globlje ko stopamo v 21. stoletje, bolj ugotavljamo, da je vedno več ključnih svetovnih gibanj zunaj vpliva in nadzora Evrope. To vpliva na dostop do virov.

Po vsem svetu opažamo negotovost ponudbe in dostopa do različnih bistvenih naravnih virov: hrane, vode in goriv. Potreba Evrope po virih bi se lahko v prihodnjih desetletjih primerjala s Kitajsko, Indijo, Brazilijo in drugimi državami, s čimer se bo pritisk na okolje še bolj povečal.

Gospodarska dejavnost nekaterih držav v razvoju se dejansko približuje evropski: njihovo prebivalstvo, raven potrošnje in proizvodna zmogljivost lahko prekosijo naše. Njihovo upravičeno prizadevanje za gospodarski in družbeni razvoj bo povzročilo večjo porabo svetovnih zalog surovin. Zlasti Kitajska se je izkazala kot sposobna zagotoviti si dostop do surovin iz več držav in regij.

Število prebivalstva narašča, tehnologija napreduje, vpliv nevladnih zasebnih akterjev, kot so večnacionalne družbe, pa se povečuje. V času šibkih mednarodnih mehanizmov upravljanja te sile ogrožajo varnost in dostop do oskrbe z naravnimi viri, ki naj bi bila na voljo vsem.

Globalizacija: okvir za človekov razvoj

Sama narava globalizacije zagotavlja možnosti in sheme za dosego drugačnega rezultata. Na voljo so izhodišča za učinkovito in pravično globalno upravljanje zadev, ki so pomembne za vse.

Razvojni cilji tisočletja Združenih narodov so le en primer globalnega političnega procesa, namenjenega pravičnemu in trajnostnemu človekovemu razvoju.

Mednarodne razprave o podnebju so v zadnjem letu dosegle velik napredek. V sporazumu iz Cancuna, podpisanem decembra 2010, je prvič v nekem dokumentu Združenih narodov izraženo priznanje, da je treba globalno segrevanje ohraniti pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo temperature.

Sporazum potrjuje, da bodo razvite države, katerih industrijske dejavnosti in vplivi so sprožili podnebne spremembe, do leta 2020 namenile 100 milijard USD letno za države v razvoju kot pomoč v boju proti podnebnim spremembam. Prav tako podpira ustanovitev zelenega podnebnega sklada, iz katerega se bo črpala večina finančnih sredstev.

Novosti, kot je mehanizem REDD+ (mehanizem v boju proti podnebnim spremembam za zmanjševanje emisij iz uničevanja in krčenja gozdov), omogočajo ukrepe za zmanjševanje emisij iz uničevanja in krčenja gozdov v državah v razvoju. Nobena od teh dejavnosti ne bi bila možna brez globalnih struktur upravljanja in pripravljenosti za sodelovanje.

Evropska unija si prizadeva za spodbujanje skupnih odzivov na skupne izzive in cilje. Vizija EU 2020 opredeljuje strategijo za rast, ki temelji na pametnem, trajnostnem in vključujočem gospodarstvu.

Naraščajoča vloga nedržavnih subjektov

Globalni politični procesi imajo očitno pomembno vlogo pri zagotavljanju, da gospodarska rast ne uničuje pomembnih naravnih sistemov. Še ena določujoča značilnost globalizacije je vedno večji pomen nevladnih subjektov.

Večnacionalne družbe, kot so podjetja za mobilno telefonijo in informacijsko tehnologijo, imajo lahko ključno vlogo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja. Prvo podjetje, ki bo zagotovilo, da njegovi izdelki ne vsebujejo „spornih rudnin“, bo pozitivno vplivalo na mnogo življenj in pridobilo izjemen tržni potencial.

Proučiti moramo inovativne raziskovalne in razvojne primere vodilnih podjetij in jih uporabiti za obvladovanje izzivov, s katerimi se srečujemo. Moramo izkoristiti vse razpoložljive zmogljivosti za reševanje težav, da bi dosegli stalen in trajnosten razvoj.

Tudi kot državljani— posamezno in prek nevladnih organizacij — smo lahko dejavni. Nekateri protestiramo na ulicah. Nekateri vlagamo svoj čas in energijo v odkrivanje novih vrst hrane in oživitev aktivizma skupnosti. Mnogi prilagajajo svoje potrošniške izbire, da bi zmanjšali vplive na okolje in zagotovili pravično plačilo za proizvajalce v državah v razvoju. Dejstvo je: globalizacija vpliva na nas vse in začenjamo se zavedati, da nismo nemočni – na razmere lahko vplivamo.

Razvoj, ustvarjanje, delo in izobraževanje

Še naprej se moramo razvijati, ustvarjati, delati in se izobraževati in postati pametnejši pri uporabi naravnih virov. Na primer, prvotni bistveni namen razvojnih ciljev tisočletja je zaščititi naravno okolje, od katerega je odvisno vsakdanje preživetje najrevnejših.

To pomeni, da je treba naravne vire upravljati tako, da lahko lokalne skupnosti preživijo, imajo nato od njih koristi in končno napredujejo. To je eden od glavnih izzivov, s katerimi se srečujemo po vsem svetu, kot bomo prebrali v naslednjem poglavju o virih in ljudeh, ki živijo v gozdovih Indije.

Pri obvladovanju tega izziva imamo veliko vlogo. Trajnostno upravljanje globalnih virov bo bistvenega pomena, če želimo zagotoviti pravično gospodarsko blaginjo, večjo socialno kohezijo in bolj zdravo okolje.

Hands Inovacija: rudnine

Odvzem odtisa Na Zveznem inštitutu za geološke znanosti in naravne vire v Hannovru, Nemčija, vodi dr. Frank Melcher skupino, ki razvija metodo za certifikacijo rudnin, ki se uporabljajo v elektroniki, na enak način, kot se certificirajo diamanti. Vsaka posamezna rudnina ima značilen „odtis“, ki ga lahko povežemo s krajem izvora.

„Pri odvzemu odtisa rudnin, kot sta koltan in kasiterit, izvrtamo majhno luknjo v vzorec,“ razlaga dr. Melcher.

„Nato vzorec od dve do tri ure skeniramo. Nato analiziramo maso vzorca, da določimo njegovo sestavo. To je odtis. To je značilno za območje Bisie.“

„Z analizo vsakega zrna pridobimo podatke o obdobju nastanka – geološki starosti –, da lahko ugotovimo: ta material zagotovo prihaja iz Demokratične republike Kongo ali iz Mozambika, ker natančno vemo, koliko so stara ta zrna.“

„Tehnično je torej mogoče izslediti surovine, vendar jih je treba analizirati, še preden se pretalijo v kovine,“ pravi.

Dr. Melcher opravlja svoje delo kot del sporazumov o sodelovanju med nemško in kongoško vlado pri projektu „Krepitev preglednosti in nadzora v sektorju naravnih virov v DRK“. Te dejavnosti so se začele leta 2009 in pomagajo Ministrstvu za rudarstvo DRK pri uvajanju sistema certifikacije rudnin za kositer, volfram, tantalit in zlato.

Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33172 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100