Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Signali - Blaginja in okolje / Signali 2011 / Članki / Zdravje ob podnebnih spremembah

Zdravje ob podnebnih spremembah

Spremeni jezik
Avgusta 2007 so lokalni zdravstveni organi v Italiji v dveh majhnih krajih Castiglione di Cervia in Castiglione di Ravenna, ki ju ločuje reka, odkrili veliko primerov neobičajne bolezni. Okuženih je bilo skoraj 200 ljudi, en starejši moški pa je umrl (Angelini idr., 2007).

 Image © John McConnico

Po natančni preiskavi je bilo ugotovljeno, da bolezen povzroča virus chikungunya, ki ga na ljudi prenaša tigrasti komar (Aedes albopictus), ki je razširjen v Afriki in Aziji. Vir okužbe naj bi bil moški, ki je na zadevnem območju počitnikoval.

Oboleli moški naj bi se predvidoma okužil, preden se je vrnil v Evropo, a tigrasti komar naj bi ga pičil, ko je bil že v Italiji. Tigrasti komar je vektor ali prenašalec virusa in ta naj bi virus prenesel še na eno osebo v vasi. To je sprožilo verižno reakcijo – tigrasti komarji so okužili ljudi in razširili virus in tako se je razvila manjša epidemija.

Mreža vzajemnega delovanja

Izbruh mrzlice chikungunya je nastal zaradi zapletene mreže vzajemnega delovanja in pogojev, ki razkrivajo nekatera tveganja za zdravje in izzive, s katerimi se srečujemo v globaliziranem svetu. Na te razmere so vplivali turizem, podnebne spremembe, trgovina, selitev vrst in javno zdravje.

Tigrasti komar naj bi prišel v Evropo z različnim uvoženim blagom— od okrasnih rastlin, kot je „bambus sreče“, do obrabljenih pnevmatik. Ličinke teh komarjev so našli v različnih delih Evrope, a zunaj preživijo le v toplejših in južnih državah ali v toplih gredah na severu, npr. na Nizozemskem.

Tudi primere mrzlice dengue in mrzlice zahodnega Nila, ki se tudi prenašata s piki komarjev, so že odkrili v Evropi. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) iz Stockholma na Švedskem velja mrzlica zahodnega Nila od prvega večjega izbruha leta 1996 v Romuniji za pomemben problem javnega zdravstva v Evropi. Cepiva še ni, zato je večina preventivnih ukrepov namenjena zmanjšanju izpostavljenosti pikom komarjev.

Intenzivna proizvodnja hrane

Morda prav mi ustvarjamo pogoje, ki so potrebni za širjenje nalezljivih bolezni – pogoje, ki prej niso obstajali. Industrializacija proizvodnje hrane je na primer zelo zaskrbljujoč dejavnik. Z intenzivno vzrejo ene vrste živali tvegamo, da se bodo ustvarile „monokulture“ z manjšo gensko raznolikostjo. Te živali so zelo dovzetne za bolezni, ki nastajajo zaradi slabih higienskih pogojev ali okužb, ki jih prenašajo divje živali, npr. ptice. Ko bolezen pride v monokulturo, lahko hitro mutira in se razširi tudi med ljudi, ki delajo z zadevnimi živalmi. Prav tako je prekomerna raba antibiotikov postala sprejemljiva metoda za nadomeščanje pomanjkanja naravne odpornosti – praksa, ki lahko povzroči dodatne težave.

„Sodobno učinkovito kmetijstvo, tako kot javno zdravje, uporablja znanost in medicino, da bi izpolnilo nekatere zahteve, ki jih narekuje globalizirani svet. Čeprav je sodobno kmetijstvo mnogim od nas prineslo cenejšo in boljšo oskrbo s hrano, lahko povzroči tudi nepredvidljive pritiske in težave,“ pravi dr. Marc Sprenger, direktor centra ECDC.

„Zaradi povečane rabe antibiotikov v kmetijstvu se na primer lahko njihova učinkovitost zmanjša, saj bakterije postanejo odpornejše, kar lahko potencialno vpliva tudi na ljudi,“ pravi dr. Sprenger.

Novost: okolje in zdravje

Prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam bodo izboljšala kakovost zraka

Zakonodajni sveženj Evropske unije Podnebni ukrepi in obnovljivi viri energije (CARE) je namenjen:

  • zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020,
  • povečanju deleža obnovljivih virov energije za 20 % do leta 2020,
  • izboljšanju energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020.

Prizadevanja, ki so potrebna za izpolnitev teh ciljev, bodo zmanjšala tudi onesnaževanje zraka v Evropi. Izboljšanje energetske učinkovitosti in širša raba obnovljivih virov energije bosta na primer prispevala k zmanjšanju zgorevanja fosilnih goriv – ključnega vzroka za onesnažen zrak. Ti pozitivni stranski učinki se imenujejo „sočasne koristi“ politike podnebnih sprememb.

Po ocenah naj bi zgornji paket zmanjšal letne stroške za uresničevanje ciljev EU v zvezi z onesnaževanjem zraka za več milijard evrov. Prihranki za evropske zdravstvene storitve pa bi se lahko povečali tudi za šestkrat.

Povezovanje različnih vplivov v Evropi

Nove vrste in nove bolezni, ki prihajajo v Evropo, so samo nekatere posledice, ki jih imajo podnebne spremembe na zdravje. Na zdravje ljudi bo verjetno vplivalo vse več okoljskih in družbenih vplivov, in sicer zaradi spremembe kakovosti in količine vode, zraka in hrane ter spremenjenih vremenskih vzorcev, ekosistemov, kmetijstva in načinov življenja.

Podnebne spremembe lahko tudi zaostrijo že obstoječe okoljske težave, kot je onesnaževanje zraka, ter ovirajo trajnostno oskrbo z vodo in sanitarne storitve.

Vročinski val, ki je poleti 2003 zajel Evropo in zahteval smrtni davek več kot 70 000 ljudi, je poudaril nujo po prilagoditvi spreminjajočemu se podnebju. Za starejše in ljudi s posebnimi boleznimi obstaja večje tveganje, ogrožene skupine prebivalstva pa so občutljivejše. V gosto naseljenih mestnih območjih z visoko stopnjo pozidave tal in površinami, ki vsrkavajo vročino, se lahko učinki vročinskih valov okrepijo zaradi nezadostnega hlajenja ponoči in slabega pretoka zraka.

Umrljivost prebivalcev v EU naj bi se po ocenah povečala za 1–4 % za vsako stopinjo temperature, višjo od (lokalne) mejne točke. Leta 2020 bi lahko ocenjeno povečanje smrtnosti, povezane z vročino, zaradi načrtovanih podnebnih sprememb preseglo 25 000 ljudi na leto, večinoma v osrednjih in južnih evropskih regijah.

„Razpravo, ki povezuje zdravje, rabo zemljišč, kmetijstvo, turizem, trgovino in podnebne spremembe, je treba razvijati na domiseln način. Javnega zdravja in okolja ali podnebnih sprememb za zdaj še ne povezujemo ustrezno,“ pravi dr. Sprenger.

„Pred kratkim sem na primer obiskal urad za zdravje in vprašal, kdo je pristojen za vprašanja v zvezi s podnebnimi spremembami. Dejali so, da nihče. S tem ne obsojam določenega urada ali organa, vendar to kaže, da moramo spremeniti način mišljenja o teh vprašanjih, saj so vsa povezana,“ pravi dr. Sprenger.

„Javnozdravstveni sistemi se morajo začeti prilagajati in morajo upoštevati možnost nastanka novih bolezni in drugačnih podnebnih razmer. Že ta trenutek je morda nek zdravnik nekomu postavil napačno diagnozo, ker ni bil seznanjen z novim virusom. Mnoge virusne okužbe so na prvi pogled podobne gripi ali povzročajo podobne simptome kot gripa. Potrebujemo nova sredstva za obravnavanje novih izzivov, npr. usposabljanje, ustanove, kot so laboratoriji, pa morajo biti prožne in prilagodljive,“ pravi.

MosquitoInvazivne vrste

Azijski tigrasti komar ali Aedes albopictus je eden od najbolj razširjenih primerov „invazivnih vrst“. Njegovo tradicionalno območje sega od Pakistana do Severne Koreje, danes pa ga najdemo po vsem svetu, zato so ga opisali kot „najbolj invazivnega komarja na svetu“.

Komar je le en primer veliko obširnejše grožnje za biotsko raznovrstnost Evrope, saj se oblikujejo tujerodne vrste, ki se širijo po celini zaradi človekovih dejavnosti. Tujerodne vrste je mogoče najti v vseh evropskih ekosistemih. Zaradi globalizacije, zlasti povečane trgovine in turizma, se v Evropo širi čedalje več različnih tujerodnih vrst, pa tudi število primerkov ene vrste se povečuje.

V Evropi je registriranih približno 10 000 tujerodnih vrst. Nekatere vrste, kot sta krompir in paradižnik, so bile uvedene namenoma in so še vedno gospodarsko pomembne. Druge vrste, ki se imenujejo „invazivne tujerodne vrste“, pa lahko povzročijo resne težave pri vrtnarjenju, kmetovanju in gozdarjenju, in sicer kot prenašalke bolezni ali zato, ker poškodujejo konstrukcije, kot so stavbe in jezovi.

Invazivne tujerodne vrste spreminjajo tudi ekosisteme, v katerih živijo, in vplivajo na druge vrste v teh ekosistemih. Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti opredeljuje invazivne tujerodne vrste kot eno od glavnih groženj za biotsko raznovrstnost po vsem svetu.

Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33080 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100