Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Signali - Kakšen zrak dihamo / Signali 2011 / Članki / Porazdelitev naravnih bogastev

Porazdelitev naravnih bogastev

Spremeni jezik
Od 8,2 milijarde ton materiala, ki je bil leta 2007 uporabljen v državah EU-27, so rudnine zajemale 52 %, fosilna goriva 23 %, biomasa 21 % in kovine 4 %. (SOER 2010)

 Image © EEA/John McConnico

Več tisoč kilometrov od Evrope, se prek indijske zvezne državi Orissa ob Bengalskem zalivu, vozijo trume tovornjakov. To je vzhodna Indija, ki je v preteklosti veljala za legendarni vir indijskega rudninskega bogastva in glavni vir surovin za globalno industrijsko rast. Rudninsko bogastvo tega dela Indije je še vedno med najdragocenejšimi na svetu, industrijska revolucija na tem območju pa je še v povojih.

Plemena, ki živijo v tukajšnjih gozdovih, lahko veliko izgubijo in malo pridobijo. Gozdna plemena niso ustrezno zaščitena – njihove pravice niso bile nikoli opredeljene ali ustrezno priznane. V majhni plemenski vasi globoko v gozdovih, ki pokrivajo območje Gajapati, skupaj s svojo mlado družino živita Gangi Bhuyan in njen mož Sukru Bhuyan.

Približno pet mesecev na leto hranita svojo družino s pridelki z manj kot 20 arov velikega kosa zemljišča na robu gozda, ki obkroža njuno vas Raibada. V tem času iz gozda pridobivata tudi zelenjavo, semena, sadje, zdravilne rastline in gradbeni material (kot je trava). V naslednjih štirih mesecih jim gozd predstavlja glavni vir hrane. Brez njega bi stradali. Preostale tri mesece se morata z družino seliti v večja mesta, kot sta Bangalore ali Mumbaj, kjer delata kot sezonska delavca.

Bogastvo pod zemljo — revščina nad njo

Zvezna država Orissa, ki leži na vzhodu indijskega polotoka ob Bengalskem zalivu, je bogata z različnimi rudninami in velja za eno z viri najbogatejših indijskih zveznih držav. Kakovost rudnin iz Orisse pa je med najboljšimi na svetu.

Industrializacija države skokovito napreduje, saj ima ta še veliko neizkoriščenih zalog premoga, železove rude, boksita, kromita, apnenca, dolomita, mangana, granita, kositra, niklja, vanadija in dragih kamnov. Orissa ima tudi velik delež svetovnih zalog nekaterih rudnin, ne le v smislu količine, ampak tudi kakovosti. Zato se mednarodna podjetja trudijo, da bi si zagotovila dostop do teh zalog.

Nekatere rudnine se porabijo v Indiji, toda velik delež se izvaža v druge države: Kitajsko, Japonsko, Južno Afriko, Rusijo, Korejo, Tajsko, Malezijo, Indonezijo, Ukrajino, Nepal, ZDA in seveda Evropsko unijo (Ota, A.B., 2006).

Pomanjkljivosti našega globalnega sveta

Orissa je s svojo kombinacijo bogastva pod zemljo in revščine nad njo izrazit prikaz več pomanjkljivosti našega globalnega sveta. Tu je prisotna mešanica neenakosti, neusmiljene gonje za naravnimi viri in prisilne migracije. Čeprav rudarstvo v Orissi prinaša območju gospodarske koristi, te niso enakomerno porazdeljene. Veliko breme nosijo gozdna plemena, saj njihove domove ogrožajo rudarska podjetja, ki si vedno bolj želijo pridobiti dostop do njihovih zemljišč.

Šestdeset odstotkov plemen v Orissi živi na zemljiščih, pod katerimi se skriva rudninsko bogastvo, vendar tradicionalno njihove ozemeljske lastninske pravice niso evidentirane. Da bi se omogočili projekti za gospodarski razvoj, vključno z rudarskimi dejavnostmi, se že nekaj časa izvaja razseljevanje plemen, vendar pa se je v zadnjih desetletjih njihov obseg spremenil, saj se je z gospodarskim razvojem od leta 1991 dalje povečalo njihovo število in razširjenost (Ota, A.B., 2006).

Naraščajoči vplivi rabe virov v Evropi

V Evropi smo zelo odvisni od naravnih virov, ki so pomembna za gospodarski razvoj in blaginjo, vendar pa njihova poraba danes presega njihovo lokalno razpoložljivost, zato smo vedno bolj odvisni od virov iz drugih delov sveta.

20 % surovin, ki jih porabimo v Evropi, je uvoženih, še veliko več pa jih porabimo posredno, saj uvažamo tudi gotove izdelke, proizvedene drugje.

Naša odvisnost od uvoza je zlasti očitna pri gorivih in rudarskih proizvodih. Vendar je Evropa tudi neto uvoznica krme in žit za evropsko mesno in mlečno industrijo. Poleg tega je več kot polovica ponudbe rib v EU uvožena; lastne staleže rib smo že izčrpali, zato jih zdaj črpamo drugje.

Okoljski pritiski, povezani z izkoriščanjem virov in proizvodnjo blaga, s katerim se trguje – kot so nastali odpadki ali uporabljena voda in energija –vplivajo na državo porekla. Vplivi na vire so lahko bistveni – v primeru računalnikov ali mobilnih telefonov so lahko za več stopenj močnejši od vplivov samega proizvoda. Toda kljub njihovi pomembnosti se taki pritiski redko izražajo v cenah ali drugih signalih, ki usmerjajo sprejemanje potrošnikove odločitve.

Še en primer naravnih virov, ki jih vsebujejo proizvodi, s katerimi se trguje, je voda, ki jo porabijo regije, v katerih se pridelujejo prehrambni proizvodi in vlakna za izvoz. Taka proizvodnja vključuje posreden in pogosto impliciran izvoz vodnih virov. Tako se na primer 84 % vode za bombaž EU porabi zunaj nje, večinoma v regijah z intenzivnim namakanjem, kjer so vodni viri nezadostni.


Več informacij in celoten seznam referenc je na voljo v SOER 2010:
www.eea.europa.eu/soer/synthesis

Kam se pretakajo naravne dobrine?

Raba naravnih virov je povezana z okoljskimi in socialno-ekonomskimi vprašanji.

Ekonomija ekosistemov in biotske raznovrstnosti (proces TEEB) – pomembna analiza globalnega ekonomskega pomena biotske raznovrstnosti – osvetljuje povezave med izgubo biotske raznovrstnosti in revščino.

Raziskovalci TEEB so želeli opredeliti neposredne upravičence številnih storitev ekosistemov in biotske raznovrstnosti. „Odgovor,“ pravi Pavan Sukhdev, vodja pobude UNEP za okolju prijazno gospodarstvo, „se glasi, da so upravičenci večinoma revni. Najbolj prizadete dejavnosti so samooskrbno kmetovanje, živinoreja, ribolov in neformalno gozdarstvo, a ravno od teh je odvisno preživetje večine revnih ljudi na svetu“ (ES, 2008).

Učinek zmanjševanja biotske raznovrstnosti v Indiji pomeni resne posledice tudi za ženske, saj močno vpliva na njihovo vlogo nabiralk gozdnih proizvodov. Na podlagi študij v plemenskih regijah Orisse in Chattisgarha je bilo ugotovljeno, da je krčenje gozdov povzročilo izgubo sredstev za preživetje, saj morajo ženske prehoditi štirikrat večjo razdaljo, da bi nabrale gozdne proizvode, prav tako pa nimajo dostopa do zdravilnih rastlin, ki so izropane. Ta izguba zmanjšuje dohodek, otežuje delo in vpliva na telesno zdravje. Prav tako je dokazano, da je relativni status žensk v družini višji v dobro pogozdenih vaseh, v katerih je njihov prispevek k dohodku gospodinjstva večji kot v vaseh, v katerih primanjkuje naravnih virov (Sarojini Thakur, 2008).

V Evropi načeloma nismo pod vplivom neposrednih učinkov degradacije okolja – vsaj v kratkoročnem smislu. Toda posledice za revne, katerih hrana in bivališče sta neposredno odvisna od okolja, so lahko resne. Najšibkejši člani družbe so pogosto najbolj obremenjeni zaradi uničenja naravnih sistemov, od tega pa imajo malo ali nobenih koristi.

Letne izgube naravnega kapitala po ocenah znašajo na splošno le nekaj neznatnih odstotnih točk BDP. Toda če te izgube izrazimo v človeških virih na podlagi načela pravičnosti in našega poznavanja dejstva, da se naravne dobrine pretakajo k revnim, se bistveno poveča nuja po zmanjšanju takih izgub.

To velja za ves svet. Gre za pravico revnih po vsem svetu do pridobivanja sredstev za preživetje, ki pomenijo najmanj polovico njihovih virov za preživetje in ki jih ne bi mogli nadomestiti, iz narave (ES, 2008).

ForestNaravni kapital in storitve ekosistema

Pojma „naravni kapital“ in „storitve ekosistema“ sta v središču razprav o odnosu med človeštvom in okoljem. Da bi ju lahko razumeli, moramo ugotoviti, kaj nam naravni sistemi dejansko ponujajo.

Za primer vzemimo gozdove. Gozdovi ponujajo več vrst hrane: sadje, med, gobe, meso itd. Če jih ustrezno upravljamo, lahko gospodarstvu zagotovijo tudi trajnosten dotok virov, kot je les. Toda gozdovi dajejo še veliko več. Drevesa in rastlinje nam na primer pomagajo zagotavljati zdravo podnebje na lokalni ravni, na globalni ravni pa absorbirajo onesnaževala in toplogredne pline. Gozdna tla razgrajujejo odpadke in čistijo vodo. Ljudje pogosto daleč potujejo, da bi uživali v lepoti in spokojnosti gozdov ali se razvedrili, na primer z lovom.

Vse te storitve – ki zagotavljajo hrano in vlakna, uravnavajo podnebje itd. – so dragocene. Za naprave, ki bi lahko opravljale enako nalogo, bi drago plačali, zato moramo ekosisteme obravnavati kot obliko kapitala, ki zagotavlja storitve lastniku, pogosto pa tudi drugim ljudem v bližnjih ali oddaljenih krajih (kot kaže primer uravnavanja podnebja). Nujno moramo ohranjati naravni kapital, kar pomeni, da ekosistema ne smemo prekomerno izkoriščati in onesnaževati, če želimo, da nam še naprej zagotavlja te zelo dragocene storitve.

Vrednost biotske raznovrstnosti v naših gozdovih

Glavni vzrok za zmanjševanje gozdne biotske raznovrstnosti je, da ne razumemo dobro njene vrednosti. Tako na primer odločitev o spremembi namembnosti enega hektarja gozda z bogato biotsko raznovrstnostjo za kmetijstvo ali gradnjo običajno temelji na takojšnjih koristih. Premalo pozornosti je namenjene številnim ekološkim storitvam ekosistemov, ki jih ni mogoče izmeriti.

Zdravilne rastline v indijskih gozdovih

Poleg bogate flore in favne ima Indija tudi eno od najbogatejših dediščin na področju zdravilnih rastlin na svetu. Prebivalci Indije približno 8 000 vrst rastlin, ki v 90–95 % izhajajo iz gozdov, redno uporabljajo kot zdravilo. V indijskem sistemu zdravil je uradno dokumentiranih manj kot 2 000 teh rastlin. Informacije o drugih rastlinah bodisi niso dokumentirane ali se prenašajo z ustnim izročilom in kot tradicionalno znanje. V sodobni medicini se uporablja samo 49 vrst.

Biotska raznovrstnost je oblika zaščite proti človeškim boleznim – banka znanja, ki hrani morebitna zdravila za bolezni, kot sta rak ali AIDS. Skorja drevesa cinchona denimo vsebuje zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje malarije. Žal se pogosto ne zavedamo izgube, ki jo izumrtje vrste pomeni za družbo.

To poglavje temelji na poročilu Priprava ekoloških bilanc za indijski državni projekt: vrednost biotske raznovrstnosti v indijskih gozdovih (Green accounting for Indian states project: the value of biodiversity in India’s forests) (Gundimeda idr., 2006).

Moč obstanka

Globalizacija je pogosto povezana z gibanjem – na primer ljudi, blaga, bogastva in znanja. Mirovanje ali ostajanje na istem mestu se na splošno ne šteje med človekove pravice, ki jim dajemo prednost. Toda ljudje, ki živijo v gozdovih Orisse in mnogi drugi, hrepenijo predvsem po tem: da bi lahko ostali tam, kjer so, kjer imajo hrano in streho nad glavo ter stike s svojo družino in plemenskimi skupnostmi. Tam, kjer se že več generacij počutijo varne in brezskrbne.

Trume ljudi se selijo v mesta in mestna območja, zato bi si morali prizadevati za to, da se jim omogoči, da ostanejo tam, kjer so.

Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33027 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100