Od proizvodnje do odpadkov: prehranski sistem

Vse več naravnih virov uporabljamo zaradi rasti prebivalstva, sprememb življenjskega sloga in naraščajoče osebne porabe. Za spopad z netrajnostno potrošnjo se moramo lotiti celotnega sistema virov, vključno s proizvodnimi metodami, vzorci povpraševanja in dobavnimi verigami. V nadaljevanju podrobneje obravnavamo hrano.

Preberite več

Prehod na zeleno gospodarstvo

Od okolja so odvisni kakovost našega življenja, zdravje in delovna mesta. Vendar današnji način in hitrost izkoriščanja naravnih virov ogrožata našo blaginjo ter sposobnost narave, da nas preživlja. Način proizvodnje, porabe in življenja je treba spremeniti v celoti. Gospodarstvo moramo postati okolju prijaznejše, prehod pa se mora začeti takoj.

Preberite več

Odpadki: težava ali vir?

Odpadki niso le okoljska problematika, ampak tudi gospodarska izguba. Evropejci ustvarijo povprečno 481 kilogramov komunalnih odpadkov na leto. Vse večji delež teh odpadkov se reciklira ali kompostira in vse manjši odvrže na odlagališča. Kako lahko spremenimo način proizvodnje in porabe, tako da bi proizvajali vse manj odpadkov, vse odpadke pa uporabljali kot vir?

Preberite več

Kako „ozeleniti“ mesta

Več kot tri četrtine Evropejcev živi v mestnih območjih. Vse, kar prebivalci mest proizvajajo, kupujejo, jedo in zavržejo, način, kako se premikajo, in kje živijo, vpliva na okolje. Hkrati način, po katerem se mesto gradi, vpliva na to, kako njegovi prebivalci živijo. Vprašali smo Rolanda Zinkernagla iz švedskega Malmöja o konkretnih ukrepih, da bo njihovo mesto postalo trajnostno.

Preberite več

Zakaj kupujemo, kar kupujemo?

Evropejci vseh starosti so potrošniki. Odločitve o tem, kaj bomo potrošili in kupili, so pomembne za določanje tega, kaj se proizvaja. Toda kako se odločamo, kaj bomo kupili? Ali gre za racionalno ali impulzivno odločitev? Lucio Reisch iz Poslovne šole v Københavnu smo povprašali o vedenju potrošnikov v Evropi.

Preberite več

Smeti v naših morjih

Oceani pokrivajo približno 70 % planeta, morske smeti pa je mogoče najti skoraj vsepovsod. Morske smeti, zlasti plastika, ne ogrožajo le zdravja naših morij in obal, ampak tudi naše gospodarstvo in skupnosti. Večina jih nastane zaradi dejavnosti na kopnem. Kako lahko zaustavimo tok smeti v naša morja? Najboljše mesto za reševanje te svetovne morske problematike je kopno.

Preberite več

Osnove ekonomike in okolja

Pariz v Franciji je bil marca 2014 prizadet zaradi težav, povezanih s trdnimi delci. Več dni je bila močno omejena uporaba avtomobilov. Na drugi strani planeta pa je kitajska družba dala na trg nov produkt: zavarovanje v primeru smoga za domače potnike, katerih potovanje je bilo pokvarjeno zaradi slabe kakovosti zraka. Koliko je torej vreden čist zrak? Ali nam lahko ekonomika pomaga zmanjšati onesnaževanje? Poglejmo si osnovne ekonomske pojme pobliže.

Preberite več

Evropsko kmetijstvo: kako naj bo hrana cenovno dostopna, zdrava in »zelena«

Evropa se opira na intenzivno kmetijstvo, da bi pridelala zadostno količino hrane, kar vpliva na okolje in naše zdravje. Ali lahko Evropa najde okolju prijaznejši način za pridelavo hrane? To vprašanje smo postavili Ybelu Hoogeveenu, vodji skupine pri Evropski agenciji za okolje, ki preučuje vpliv porabe virov na okolje in blaginjo ljudi.

Preberite več

Okolje, zdravje in gospodarstvo v enem

Evropsko gospodarstvo še vedno čuti vpliv gospodarske krize, ki se je začela leta 2008. Brezposelnost in zniževanje plač sta prizadela na milijone ljudi. Ali naj govorimo o okolju, medtem ko novi diplomanti ne morejo najti službe na enem od najbogatejših koncev sveta? Novi okoljski akcijski program Evropske unije počne prav to, in še več. Okolje obravnava kot neločljiv sestavni del našega zdravja in našega gospodarstva.

Preberite več

Onesnaženost zraka: znanje je ključno za spopadanje z njo

„Pozitivna novica je, da so se razmere v zadnjih desetletjih precej izboljšale v smislu izpostavljenosti več onesnaževalom zraka. Vendar ta onesnaževala, ki smo jih uspeli najbolj zmanjšati, ne povzročajo največje škode človeškemu zdravju in okolju,“ je dejal Valentin Foltescu, ki je zadolžen za ocenjevanje kakovosti zraka in sporočanje podatkov na Evropski agenciji za okolje. Valentina smo vprašali, kaj Evropska agencija za okolje dela na področju kakovosti zraka in kaj kažejo najnovejši podatki.

Preberite več

Preoblikovanje sprememb v prehod

Naš svet se nenehno spreminja. Kako lahko te sprotne spremembe usmerimo v doseganje svetovne trajnosti do leta 2050? Kako lahko najdemo ravnotežje med gospodarstvom in okoljem, med kratkoročnim in dolgoročnim? Odgovor se skriva v načinu, kako vodimo ta proces prehoda, ne da bi pri tem obstali v netrajnostnih sistemih.

Preberite več

Podoba globalnih aerosolov

„Afriški prah“ iz Sahare je eden od naravnih virov delcev v zraku. Izjemno suhi in vroči pogoji v Sahari povzročajo turbulenco, ki prah poganja navzgor, na višino 4 do 5 kilometrov. Delci na tej višini ostanejo tedne ali mesece, pogosto pa jih veter razpiha prek Evrope.

Preberite več

Dublin se spopada z vplivi onesnaženega zraka na zdravje ljudi

Martin Fitzpatrick je glavni uradnik za zdravstveno ekologijo v oddelku za spremljanje kakovosti zraka in hrupa v dublinskem mestnem svetu (Irska). Je tudi kontaktna oseba Dublina za pilotni projekt, ki ga izvajata GD za okolje Evropske komisije in Evropska agencija za okolje, EEA in katerega cilj je izboljšanje izvajanja zakonodaje o zraku. Spraševali smo ga, kako se Dublin spopada z zdravstvenimi težavami, povezanimi s slabo kakovostjo zraka.

Preberite več

Gre za kemijo

Gre za kemijo

03.06.2013

Kemijska sestava našega ozračja je zapletena. Ozračje vsebuje plasti različne gostote in kemijske sestave. Profesorja Davida Fowlerja s Centra za ekologijo in hidrologijo Sveta za raziskovanje naravnega okolja v Združenem kraljestvu smo povprašali o onesnaževalih zraka in kemijskih procesih v ozračju, ki vplivajo na naše zdravje in okolje.

Preberite več

Zakonodaja o zraku v Evropi

Onesnaženost zraka ni povsod enaka. V ozračje se sproščajo različna onesnaževala iz zelo različnih virov. Po vstopu v ozračje se lahko preoblikujejo v nova onesnaževala in razširijo po svetu. Oblikovanje in izvajanje politik za reševanje zapletenosti teh težav ni lahka naloga. Spodaj podajamo pregled zakonodaje o zraku v Evropi.

Preberite več

Izboljšajmo naše znanje o zraku

Naše znanje in razumevanje onesnaževanja zraka iz leta v leto narašča. Imamo rastočo mrežo merilnih postaj, ki zagotavljajo podatke o najrazličnejših onesnaževalih zraka, to pa dopolnjujejo še rezultati modelov kakovosti zraka. Poskrbeti moramo, da se bodo znanstvena dognanja in politike še naprej razvijali z roko v roki.

Preberite več

Kakovost zraka v zaprtih prostorih

V zaprtih prostorih preživimo tudi do 90 % časa dnevno – doma, na delu ali v šoli. Kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, ima neposredni učinek na naše zdravje. Kaj določa kakovost zraka v zaprtih prostorih? Ali so med onesnaževali na prostem in onesnaževali v zaprtih prostorih kakšne razlike? Kako lahko izboljšamo kakovost zraka v zaprtih prostorih?

Preberite več

Podnebne spremembe in zrak

Naše podnebje se spreminja. Plini, ki spreminjajo podnebje, so pogosto tudi onesnaževala zraka, ki vplivajo na naše zdravje in okolje. Izboljšanje kakovosti zraka lahko pomaga pri blaženju podnebnih sprememb in obratno, ni pa vedno tako. V prihodnosti bo treba zagotoviti, da se bodo politike o podnebju in zraku osredotočale na rešitve, ki bodo koristne tako na področju zagotavljanja kakovosti zraka kot na področju blaženja podnebnih sprememb.

Preberite več

Zrak v Evropi danes

Zrak v Evropi danes

03.06.2013

V zadnjih desetletjih se je kakovost zraka v Evropi izboljšala. Čeprav so bili izpusti mnogih onesnaževal uspešno omejeni, pa onesnaženost z delci in ozonom še vedno pomeni veliko nevarnost za zdravje Evropejcev.

Preberite več

Zrak, ki ga dihamo

Zrak, ki ga dihamo

03.06.2013

Dihamo od prvega do zadnjega trenutka svojega življenja. Dihanje ni le bistvena in stalna potreba ljudi, temveč vsega življenja na Zemlji. Slaba kakovost zraka negativno vpliva tako na zdravje ljudi kot na zdravje okolja, to pa povzroča gospodarsko škodo. Kakšna je sestava zraka, ki ga dihamo, in kateri so viri onesnaženosti?

Preberite več

Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100