Članki

„Afriški prah“ iz Sahare je eden od naravnih virov delcev v zraku. Izjemno suhi in vroči pogoji v Sahari povzročajo turbulenco, ki prah poganja navzgor, na višino 4 do 5 kilometrov. Delci na tej višini ostanejo tedne ali mesece, pogosto pa jih veter razpiha prek Evrope.

Preberite več

Martin Fitzpatrick je glavni uradnik za zdravstveno ekologijo v oddelku za spremljanje kakovosti zraka in hrupa v dublinskem mestnem svetu (Irska). Je tudi kontaktna oseba Dublina za pilotni projekt, ki ga izvajata GD za okolje Evropske komisije in Evropska agencija za okolje, EEA in katerega cilj je izboljšanje izvajanja zakonodaje o zraku. Spraševali smo ga, kako se Dublin spopada z zdravstvenimi težavami, povezanimi s slabo kakovostjo zraka.

Preberite več

Kemijska sestava našega ozračja je zapletena. Ozračje vsebuje plasti različne gostote in kemijske sestave. Profesorja Davida Fowlerja s Centra za ekologijo in hidrologijo Sveta za raziskovanje naravnega okolja v Združenem kraljestvu smo povprašali o onesnaževalih zraka in kemijskih procesih v ozračju, ki vplivajo na naše zdravje in okolje.

Preberite več

Onesnaženost zraka ni povsod enaka. V ozračje se sproščajo različna onesnaževala iz zelo različnih virov. Po vstopu v ozračje se lahko preoblikujejo v nova onesnaževala in razširijo po svetu. Oblikovanje in izvajanje politik za reševanje zapletenosti teh težav ni lahka naloga. Spodaj podajamo pregled zakonodaje o zraku v Evropi.

Preberite več

Naše znanje in razumevanje onesnaževanja zraka iz leta v leto narašča. Imamo rastočo mrežo merilnih postaj, ki zagotavljajo podatke o najrazličnejših onesnaževalih zraka, to pa dopolnjujejo še rezultati modelov kakovosti zraka. Poskrbeti moramo, da se bodo znanstvena dognanja in politike še naprej razvijali z roko v roki.

Preberite več

V zaprtih prostorih preživimo tudi do 90 % časa dnevno – doma, na delu ali v šoli. Kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, ima neposredni učinek na naše zdravje. Kaj določa kakovost zraka v zaprtih prostorih? Ali so med onesnaževali na prostem in onesnaževali v zaprtih prostorih kakšne razlike? Kako lahko izboljšamo kakovost zraka v zaprtih prostorih?

Preberite več

Naše podnebje se spreminja. Plini, ki spreminjajo podnebje, so pogosto tudi onesnaževala zraka, ki vplivajo na naše zdravje in okolje. Izboljšanje kakovosti zraka lahko pomaga pri blaženju podnebnih sprememb in obratno, ni pa vedno tako. V prihodnosti bo treba zagotoviti, da se bodo politike o podnebju in zraku osredotočale na rešitve, ki bodo koristne tako na področju zagotavljanja kakovosti zraka kot na področju blaženja podnebnih sprememb.

Preberite več

V zadnjih desetletjih se je kakovost zraka v Evropi izboljšala. Čeprav so bili izpusti mnogih onesnaževal uspešno omejeni, pa onesnaženost z delci in ozonom še vedno pomeni veliko nevarnost za zdravje Evropejcev.

Preberite več

Dihamo od prvega do zadnjega trenutka svojega življenja. Dihanje ni le bistvena in stalna potreba ljudi, temveč vsega življenja na Zemlji. Slaba kakovost zraka negativno vpliva tako na zdravje ljudi kot na zdravje okolja, to pa povzroča gospodarsko škodo. Kakšna je sestava zraka, ki ga dihamo, in kateri so viri onesnaženosti?

Preberite več

Ozračje, vremenski vzorci in sezonska nihanja so že dolgo predmet zanimanja in opazovanja. V 4. stoletju pr. n. št. je veliki filozof Aristotel v razpravi Meteorologija zbral svoja opažanja o vremenskih vzorcih in tudi o vedah o Zemlji na splošno. Do 17. stoletja je zrak pomenil „ničnost“. Predpostavljali so, da zrak nima teže, dokler ni Galileo Galilei znanstveno dokazal nasprotno.

Preberite več

Z rastjo prebivalstva, urbanizacijo in gospodarskim razvojem se povečujejo potrebe po sladki vodi v mestih po vsej Evropi. Hkrati podnebne spremembe in onesnaževanje prav tako vplivajo na razpoložljivost vode za prebivalce v mestih. Kako lahko evropska mesta še naprej zagotavljajo sladko vodo svojim prebivalcem?

Preberite več

Hrano potrebujemo, za njeno pridelavo pa potrebujemo čisto sladko vodo. Z naraščanjem potreb, ki nastajajo zaradi dejavnosti ljudi, na eni strani in podnebnih sprememb na drugi strani, mnoge regije, zlasti na jugu, vse težje zagotavljajo dovolj sladke vode za svoje potrebe. Kako lahko še naprej pridelujemo hrano, ne da bi v naravi primanjkovalo čiste vode? Vsekakor bi pomagala učinkovitejša raba vode v kmetijstvu.

Preberite več

V štirih desetletjih okoljskega upravljanja smo uspeli zgraditi institucije, ki nam pomagajo bolje razumeti in obravnavati okoljske probleme. Dvajset let po Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 1992 se bodo svetovni voditelji ponovno sestali v Riu de Janeiru, da bi obnovili svetovno zavezanost k zelenemu gospodarstvu in izboljšali svetovno upravljanje.

Preberite več

Številne gospodarske družbe, od majhnih podjetij do večnacionalnih družb, iščejo načine za ohranitev ali povečanje svojih tržnih deležev. Doseganje trajnostnega razvoja v časih ostre svetovne konkurence zahteva veliko več od „ozelenjevanja“ celostne podobe podjetja in zmanjševanja proizvodnih stroškov. Lahko pomeni nove oblike podjetja.

Preberite več

Desetletja razmeroma stalne rasti v Evropi so spremenila način našega življenja. Proizvajamo in trošimo več blaga in storitev. Več potujemo in dlje živimo. Posledično so postali vplivi na okolje naših gospodarskih dejavnosti doma in na tujem večji in vidnejši. Če se okoljska zakonodaja dosledno izvaja, dosega rezultate na terenu. Toda če pogledamo, kaj se je spremenilo v zadnjih dvajsetih letih, ali lahko rečemo, da se res trudimo po najboljših močeh?

Preberite več

Skoraj vse, kar porabimo in proizvedemo, vpliva na naše okolje. Pri dnevnem odločanju o nakupu nekega blaga ali storitev pogosto ne razmišljamo o njihovih „odtisih“ na okolje. Njihove prodajne cene komaj kdaj odražajo dejanske stroške. Vendar lahko veliko storimo za ozelenitev svoje porabe in proizvodnje.

Preberite več

Gospodarstva mnogih držav v razvoju se zanašajo na izkoriščanje naravnih virov, da bi svoje prebivalstvo potegnila iz revščine, s čimer pa morda škodujejo naravnim sistemom, od katerih so odvisna. Kratkoročne rešitve pogosto spodkopavajo dolgoročno blaginjo prebivalstva. Ali lahko vlade pomagajo trgom pri postavljanju „prave“ cene za storitve narave in vplivajo na gospodarne izbire? V nadaljevanju je podrobneje opisano, kaj pomeni uporaba vode pri proizvodnji bombaža za Burkino Faso.

Preberite več

Približno tretjina hrane, ki se proizvede na svetu, se izgubi ali zavrže. Če več kot milijarda ljudi na svetu zvečer zaspi lačna, se moramo vprašati, kaj se da storiti. Vendar odpadna hrana ni le izgubljena priložnost, da se lačni nahranijo. Pomeni tudi znatno izgubljanje drugih virov, kot so zemlja, voda, energija — in delo.

Preberite več

Namen oblikovalcev politike EU je z nizom zakonskih ukrepov doseči, da postane Evropa bolj „gospodarna z viri“. Toda kako Evropa dosega ravnovesje med gospodarstvom in naravo? Kaj pomeni trajnostni razvoj za EU in svet v razvoju v okviru konference Rio+20? V nadaljevanju predstavljamo eno stališče.

Preberite več

Odpadki se proizvajajo povsod, kjer živijo ljudje, od gosto naseljenih mest do oddaljenih naselij. Ostanki hrane, elektronski odpadki, baterije, papir, plastenke, oblačila, staro pohištvo — vse to je treba odstranjevati. Nekateri odpadki se ponovno uporabijo ali reciklirajo, drugi sežgejo zaradi energije ali pošljejo na odlagališča. Za ravnanje z odpadki ne obstaja ena metoda, ki bi delovala povsod. Pri izbiri metode za ravnanje z odpadki je treba upoštevati lokalne razmere. Konec koncev se odpadki začnejo kot lokalni problem. V nadaljevanju prikazujemo, kako se ob upoštevanju redko naseljenega prebivalstva, velikih razdalj med naselji in pomanjkanja cestne infrastrukture problema odpadkov loteva grenlandska vlada.

Preberite več