Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Članki / Voda v mestu

Voda v mestu

Spremeni jezik
Topics: , ,
Z rastjo prebivalstva, urbanizacijo in gospodarskim razvojem se povečujejo potrebe po sladki vodi v mestih po vsej Evropi. Hkrati podnebne spremembe in onesnaževanje prav tako vplivajo na razpoložljivost vode za prebivalce v mestih. Kako lahko evropska mesta še naprej zagotavljajo sladko vodo svojim prebivalcem?

 Image © Peter Bros Nissen | flickr.com

Julija 2011 so bili zaradi obilnih padavin deli Köbenhavna poplavljeni. Mestni sistemi za odvajanje vode so bili preobremenjeni zaradi količine vode, ki je v dveh urah dosegla 135 mm. Težave Köbenhavna z vodo pa so se tu šele začele. Kmalu po poplavah je bila pitna voda v velikih predelih mesta več tednov onesnažena zaradi popravil na vodovodih. S podobnimi težavami, povezanimi z vodo, se srečujejo tudi v drugih mestih.

Več kot tri četrtine evropskih državljanov živi v mestnih območjih in so odvisni od čiste vode v mestih. V Evropi se približno ena petina celotne črpane sladke vode porabi za oskrbovanje javnih vodovodov – voda, ki je speljana v gospodinjstva, mala podjetja, hotele, pisarne, bolnišnice, šole in nekatere industrije.

Nemotena oskrba s čisto vodo ni preprosta naloga. Pri vodnih sistemih je treba upoštevati mnoge dejavnike, tudi število prebivalcev in velikost gospodinjstev, spremembe fizikalnih značilnosti terena, vedenje porabnikov, potrebe gospodarskega sektorja (kot so turistične dejavnosti), kemično sestavo vode ter logistiko shranjevanja in transporta vode. Prav tako je treba upoštevati izzive zaradi podnebnih sprememb, ki lahko vključujejo nepričakovane poplave, vročinske vale in obdobja pomanjkanja vode.

Za preprečevanje kriz pri oskrbi z vodo v mestih moramo z vodnimi viri ravnati učinkovito v vsaki fazi: od oskrbe s čisto vodo do različnih načinov, na katere potrošniki uporabljajo to vodo. To lahko vključuje zmanjševanje porabe ter iskanje novih rešitev za zbiranje in uporabo vode. Upravljanje voda mora biti tudi bolje vključeno v širše upravljanje mest, pri čemer je treba upoštevati značilnosti lokalnega okolja.

Plačilo za vodo, ki jo porabimo

Zaradi napredka tehnologije in novih cenovnih sistemov se je poraba vode v gospodinjstvih, ki navadno dosega 60–80 % javne oskrbe z vodo v Evropi, že dokazano zmanjšala. Tehnološke izboljšave gospodinjskih aparatov, kot so na primer pralni in pomivalni stroji, so pomagale pri zmanjševanju porabe vode, ne da bi se morale spremeniti navade ali povečati ozaveščenost o težavah pri oskrbi z vodo.

Bistvene izboljšave so prav tako mogoče s spremembami pri uporabi vode za osebno higieno, ki zdaj obsega 60 % porabe vode v gospodinjstvih. Zamenjava kotličkov v straniščih denimo zagotavlja poceni in preprost način za zmanjšanje porabe vode z enim litrom na splakovanje. Manjše spremembe sistemov prhanja, kot je prezračevanje vodnega toka, lahko prav tako zmanjšajo porabo vode.

Kot je navedeno v okvirni direktivi EU o vodah, lahko odvisnost cene vode od količine porabljene vode spodbudi k trajnostni rabi vode. V Angliji in Walesu ljudje, ki živijo v stanovanjih z merilniki, v povprečju porabijo 13 % manj vode kot v stanovanjih brez merilnikov.

Ponovna uporaba deževnice in siva voda

Sektorji dejansko porabijo le 20 % vode, ki jo prejmejo iz javne oskrbe z vodo. Preostalih 80 % vode se vrne v okolje, predvsem kot očiščena odpadna voda. Betonske in zaprte površine v mestih navadno usmerjajo deževnico v kanalizacijo, kjer se pomeša z odpadno vodo. Zaradi tega deževnica ne more prodreti v zemljo in povečati zalog podzemne vode, ki bi jo lahko uporabili pozneje. Odtekla deževnica in odpadne vode gredo pogosto skozi čistilne naprave, preden vstopajo v reke, po navadi daleč stran od mest. Z nekaj spremembami mestnih vodnih sistemov bi lahko mestnim porabnikom vode vrnili deževnico in manj onesnaženo odpadno vodo.

Ena izmed teh sprememb je ponovna uporaba sive vode. Siva voda vključuje vso odpadno vodo iz gospodinjstev, ki ni iz stranišč, kot je odpadna voda iz kadi, prh, umivalnikov in kuhinj. To vodo je mogoče očistiti neposredno na mestu samem ali jo neočiščeno zagotoviti za uporabo, kjer ni potrebna kakovost pitne vode, na primer za splakovanje stranišč.

Mesta lahko izkoriščajo deževnico tako, da jo s streh in dovozov preusmerjajo v zbiralnike, to vodo pa je mogoče uporabljati pri dejavnostih, ki niso povezane s pitno vodo, na primer za splakovanje stranišč, pranje avtomobilov ali v vrtnarstvu. Prav tako jo je mogoče neposredno speljati v zbiralnik za obnavljanje podzemne vode. Take sisteme je mogoče namestiti v gospodinjstvih ali podjetjih, porabnikom vode pa zaradi tega ni treba spremeniti navad. Preden voda priteče v domove, je mogoče izvesti še veliko drugih ukrepov in tako izboljšati oskrbo z vodo.

Zadrževanje vode v mestu, s tem ko dopustimo, da prodre v tla in se zbira v vodnih telesih, ponuja številne prednosti, vključno z zagotavljanjem rekreativnih prostorov za lokalne prebivalce in hlajenje med vročinskimi vali.

Tap

(c) ABC Open Wide Bay | flickr.com

Zmanjšanje izgub

Izgube vode zaradi puščanja so lahko precejšnje; na Hrvaškem se pri oskrbi z vodo v vodovodnem omrežju porazgubi skoraj 40 % vode. Puščanja lahko preprečimo z vzdrževanjem in obnavljanjem vodovodnih omrežij, pa tudi z uporabo novih tehnologij. Take tehnologije lahko vključujejo senzorje, ki zaznavajo in določajo mesto hrupa zaradi iztekanja, ali naprave, pri katerih se uporabljajo radijski signali za zaznavanje iztekanja vode. Z uporabo teh tehnologij se javnim sistemom oskrbe z vodo ni treba več spopadati z dodatnimi težavami, ki jih povzročajo izgube vode zaradi uhajanja, ko morajo z omejenimi viri zadovoljiti potrebe po vodi. Z obnovo vodovodnih omrežij so lahko povezane večje naložbe v infrastrukturo.

Čas je za ukrepe

Za doseganje trajnostne uporabe javne oskrbe z vodo v mestih ni dovolj le izvedba ukrepov, ki so navedeni zgoraj, temveč je potrebna tudi krepitev ozaveščenosti javnosti o vprašanjih, povezanih z varovanjem vode.

Gospodinjstva, podjetja in porabnike vode v turizmu je mogoče seznanjati na različne načine, vključno s spletnimi mesti, programi izobraževanja v šolah, prospekti lokalnih oblasti in javnimi glasili. Pomembno vlogo pri dvigovanju ozaveščenosti lahko imajo tudi okoljsko označevanje naprav in eko certifikati za hotele, saj se tako lahko potrošniki na podlagi informacij odločajo o varovanju in učinkovitosti porabe vode.

Resnično trajnostne uporabe virov sladke vode ne moremo doseči brez dodatnih izboljšav pri trajnostni rabi vode v mestih.

Geographic coverage

EEA Member Countries (EEA32)
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100